Latvija

Oživitev rasti je upočasnil konflikt na Bližnjem vzhodu

Leto 2025 je zaznamovalo okrevanje gospodarske aktivnosti, ki ga je poganjalo domače povpraševanje. Oživitev rasti se je leta 2026 zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu nekoliko upočasnila, vendar se pričakuje, da bo leta 2027 ponovno nadaljevala svojo vzponno pot. Naraščajoče cene energije so avtomatično povečale stroške surovin in prevoza. Gospodarska dejavnost pa ostaja odporna in jo poganja zasebna potrošnja, ki naj bi po napovedih v letu 2026 zrasla za 1,6 %, v letu 2027 pa za 1,9 %. Čeprav jo podpirajo naraščajoče nominalne plače, ostaja zasebna potrošnja občutljiva na vztrajno visoko inflacijo. Ta se je začela pospeševati že v letu 2025. Rast cen energije, ki je posledica blokade Hormuzske ožine, je v letu 2026 ohranjala inflacijo na visoki ravni, zastoj v geopolitičnem položaju v letu 2027 pa bo ohranjal visoko napetost. Vpliv ostaja sicer zmeren, saj ima Latvija industrijski sektor z relativno nizko energetsko intenzivnostjo in raznoliko energetsko mešanico. Poleg tega je vlada za omejitev izgube kupne moči potrošnikov znižala DDV na nekatere osnovne živilske izdelke.

Leta 2025 so naložbe po dveh letih upadanja poskočile za 9,8 %. Glavni gonilni sili sta bili zasebne naložbe ter sredstva Evropske unije, zlasti za projekt Rail Baltica. Ta projekt, ki ga v približno 85 % financira Evropska unija, ima za cilj izgradnjo nove proge za visokohitrostne vlake, s katero bi baltske države vključili v evropsko omrežje in povečali regionalno konkurenčnost. Zaključek projekta, prvotno načrtovan za leto 2026, se je zaradi pomanjkanja potrebnih proračunskih sredstev na strani Latvije, ki so ocenjena na 3,7 milijarde evrov, odložil do leta 2030. Zaradi skupnih učinkov inflacije in negotovega geopolitičnega ozračja ostaja predvideno povečanje naložb za leto 2026 zmernejše kot v letu 2025, tj. okoli 3 %. Država se še naprej sooča s težavami pri financiranju inovacijskih dejavnosti zaradi razdrobljenih programov pomoči, ki jih obremenjuje prekomerna birokracija. Vendar je Evropska investicijska banka (EIB) leta 2026 namenila 20 milijonov evrov za zelene obveznice, ki jih je izdalo državno elektroenergetsko podjetje Latvenergo. Sredstva bodo namenjena podpori projektov vetrne energije, shranjevanju energije v baterijah ter obnovi hidroelektrarn in fotovoltaičnih objektov.

Gospodarstvo poganja storitveni sektor, ki predstavlja 75 % BDP, vključno s poslovnimi storitvami, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in prometom. Zaradi omejitev EU za ruske prevoznike se trgovina z Rusijo vse bolj odvija prek baltskih držav, in sicer prek lokalnih podjetij. Vendar je Rusija julija 2026 začasno ustavila promet na železniških mejnih prehodih z Latvijo. Kljub šibkosti zahodnoevropskega gradbenega sektorja ima lesna in pohištvena industrija konkurenčno prednost zaradi bogatih gozdnih virov. Les, ki je glavni naravni vir države, se uporablja tudi za ogrevanje stanovanj in proizvodnjo energije v elektrarnah na biomaso. Tudi farmacevtska industrija je visoko uspešen sektor, za leto 2026 pa je napovedana 8,5-odstotna rast prodaje, ki jo v veliki meri poganja farmacevtska skupina Grindeks. Ta vodilni farmacevtski proizvajalec je znatno zmanjšal izvoz v Rusijo in se namesto tega osredotočil na širitev na nove trge, zlasti v Južni Ameriki.

Naraščajoči proračunski pritiski zaradi povečanih izdatkov za obrambo

Proračunski primanjkljaj naj bi se v letih 2026 in 2027 povečal. Povečanje primanjkljaja izhaja iz povečanja obrambnega proračuna na ozadju vztrajnih napetosti z Rusijo. Latvija se je zato sklicevala na nacionalno izjemno klavzulo Pakta za stabilnost in rast, da bi financirala te vojaške izdatke, ki naj bi v letih 2026 in 2027 znašali 4,1 % oziroma 5,5 % BDP. Junija 2026 je Latvija v okviru programa Evropske unije SAFE (Security Action for Europe) podpisala sporazum o obrambnem posojilu v višini 3,5 milijarde evrov.

Obvladovanje primanjkljaja je pomembno zaradi proračunskih stroškov, povezanih s staranjem prebivalstva, in potrebe po financiranju zdravstvenega sistema. Predvideva se, da se bo razmerje med javnim dolgom in BDP v prihodnjih letih povečalo. Prihodki komajda držijo korak z naraščajočimi odhodki, davčni prihodki pa so pod povprečjem EU. 1. januarja 2026 je začela veljati davčna reforma, ki bo med drugim povečala državne prihodke. Reforma vključuje predvsem zmanjšanje davčne obremenitve za osebe z nizkimi in srednjimi dohodki ter njeno povečanje za ostale, pa tudi uvedbo 3-odstotnega dodatnega davka na vse dohodke, ki presegajo 200 000 EUR na leto, vključno s plačami, dividendami, kapitalskimi dobički in drugimi dohodki.

Primanjkljaj na tekočem računu naj bi se v letu 2026 povečal. Ker je Latvija neto uvoznica nafte, se primanjkljaj poslabšuje zaradi naraščajočih svetovnih stroškov energije. Rast izvoza, ki naj bi po napovedih v letu 2026 znašala okoli 0,7 %, je ostala zmerna, vendar naj bi se v letu 2027 okrepila na okoli 2,7 %, predvsem zaradi konkurenčnega lesnega sektorja ter živilskih in farmacevtskih izdelkov. Bilanca storitev medtem ostaja v presežku, kar je v glavnem posledica sektorjev logistike, informacijske tehnologije in prevoza.

Nova vlada ob napetostih z Rusijo

Diplomatske odnose z Rusijo bodo verjetno ostale napete vse do leta 2030. V letu 2026 je bilo v latvijskem zračnem prostoru opazovanih več dronov. Povečanje vojaških izdatkov je odziv na pričakovano stopnjevanje ruskih hibridnih napadov. Latvija je okrepila varnostne ukrepe okoli hidroelektrarne v bližini Rige kot odziv na grožnjo ruskih napadov na kritično infrastrukturo v regiji.

Ruska grožnja vpliva tudi na notranjo politiko. 10. maja 2026 je predsednica vlade Evika Silina odpustila svojega ministra za obrambo, potem ko je dron strmoglavil v skladišče goriva. Vodja vlade je nato odstopila, potem ko je minister izstopil iz stranke. 28. maja je parlament odobril oblikovanje nove vlade – še vedno desnosredinske in nacionalistične –, ki jo vodi centrist Andris Kulbergs iz stranke Združena lista. 3. oktobra je desnosredinska stranka Združena lista premierke zmagala na parlamentarnih volitvah. S 35,3 % glasov in 42 sedeži je Kulbergsova stranka v dobrem položaju za vodenje koalicijskih pogajanj. Parlamentarno večino bi lahko zagotovila bodisi z nacionalistično stranko »Nacionalna zveza« bodisi s centristično stranko »Nova enotnost«. Te stranke si skupaj prizadevajo za nadaljnjo podporo Ukrajini, zmanjšanje ruskega kulturnega vpliva ter usklajevanje s politikami Nata in Evropske unije. Na parlamentarnih volitvah so napredovale tudi populistične stranke, ki jih je okrepila podpora rusko govoreče manjšine (ki predstavlja tretjino prebivalstva in je v veliki meri izključena iz političnega procesa).

Zadnja posodobitev: september 2026