Lahko Kitajska zaščiti svoje gospodarstvo pred vplivom COVID-19?
Gospodarska aktivnost na Kitajskem bi se lahko upočasnila hitreje, kot so pričakovali, in tako ne dosegla cilja rasti Komunistične partije Kitajske (KPK) v višini 5,6%. V zadnjih mesecih se je kitajsko gospodarstvo spopadalo z mnogimi izzivi, kot so posledice trgovinske vojne z ZDA, pa tudi strukturni dejavniki, kot so demografske razmere v državi (15% kitajskega prebivalstva je starejšega od 65 let). Pandemija COVID-19 predstavlja dodaten šok, ki bo bistveno prispeval k obstoječim izzivom.
Omenjeni 5,6-odstotni cilj rasti je ključni prag za Kitajsko in KPK, pri čemer partija meni, da predstavlja "zmerno uspešno" raven družbe. Kitajska ta cilj opredeljuje kot podvojitev nominalnega dohodka na prebivalca iz leta 2010. Kljub trenutnim razmeram KPK upa, da bo ta cilj dosežen še pred 100. obletnico julija 2021.
V tej fazi se zdi, da vlada ostaja samozavestna pri izpolnjevanju zahtev za leto 2020. Vendar je večja verjetnost, da bo potrebno ta mejnik preložiti do leta 2021. Širitev COVID-19 po vsem svetu, zlasti na ključne trge Kitajske, kot sta Evropa in Severna Amerika (30% njenega izvoza), bo letos najbolj vplivala na kitajsko gospodarsko aktivnost.
Pričakovan je naval insolventnosti podjetij, kljub obsežnim ukrepom oblasti za omejevanje šoka
Kitajske oblasti so sprejele ukrepe, da bi ublažile vpliv pandemije na gospodarstvo. Ljudska banka Kitajske (People's Bank of China - PBOC) se je na primer doslej osredotočila na dokaj preudarne in ciljno usmerjene ukrepe, kot so znižanja obrestnih mer. Ne glede na dodano prilagodljivost, ki jo omogočajo te odločitve, se bo morala Kitajska zateči k agresivni denarni in fiskalni sprostitvi, če bo želela stabilizirati svoje gospodarstvo.
Za razliko od leta 2009 je manevrskega prostora tokrat manj. Zlasti tuje devizne rezerve ne zadostujejo za pokritje odlivov, kar posledično pomeni negativni pritisk na juan.
On the fiscal front, additional infrastructure investments aimed at offsetting the shock will add to indebtedness at local level, resulting in pressures on the already-stretched banking sector and highly indebted corporations. In this context, an increase in bond defaults and corporate insolvencies, accompanied by restructuring efforts in the banking sector, are to be expected.
Na fiskalnem področju bodo dodatne naložbe v infrastrukturo, katerih cilj je ublažiti šok, povečale zadolženost na lokalni ravni, kar bo povzročilo pritiske na že obremenjen bančni sektor in visoko zadolžene korporacije. Tako je pričakovati povečanje neplačil obveznic in insolventnosti podjetij, ki jih spremljajo prizadevanja za prestrukturiranje v bančnem sektorju.
Za prenos publikacije kliknite sliko
