Coface Barometer Q1 2020: COVID-19: v smeri proti nenadnemu svetovnemu porastu insolventnosti podjetij
Sprva je Epidemija COVID-19 na Kitajskem vplivala le na omejeno število vrednostnih verig - vendar se je odtlej spremenila v globalno pandemijo. Njene posledice so ustvarile dvojni šok, na ponudbo in povpraševanje, kar je prizadelo veliko industrij po vsem svetu. Zaradi edinstvenosti te krize so primerjave s prejšnjimi neprimerne. Vprašanje ni več, katere države bo ta šok prizadel, ampak katerim bo prizaneseno.
Šok bi bil lahko še bolj silovit v gospodarstvih v vzponu: poleg še težjega obvladovanja pandemije se soočajo tudi s padcem cen nafte, pa tudi z odlivi kapitala, ki so se v primerjavi z ravnmi iz leta 2008 povečali za štirikrat.
Coface tako napoveduje, da bo leta 2020 prva recesija svetovnega gospodarstva po letu 2009 s stopnjo rasti -1,3% (po + 2,5% v letu 2019). Coface tudi pričakuje recesijo v 68 državah (v primerjavi z lani: le v 11), svetovna trgovina se bo letos zmanjšala za 4,3% (po -0,4% upadu leta 2019) in napovedano je 25-odstotno povečanje poslovnih neuspehov po vsem svetu (v primerjavi s prejšnjo napovedjo januarja: + 2%).
V letu 2020 pričakujemo največji porast poslovnih neuspehov od leta 2009 (+ 25%)
Kreditno tveganje podjetij bo zelo visoko tudi po najboljšem scenariju, ki predvideva, da naj bi se gospodarske aktivnosti postopoma ponovno začele v tretjem četrtletju, v drugi polovici leta 2020 pa drugega vala epidemije koronavirusa ne bi bilo.
Ta trend poslovnih neuspehov bi vplival na ZDA (+ 39%) in vsa glavna zahodnoevropska gospodarstva (+ 18%): Nemčija (+ 11%), Francija (+ 15%), Velika Britanija (+ 33%), Italija (+ 18%) in Španija (+ 22%). Šok bi lahko bil še bolj silovit v gospodarstvih v vzponu: poleg obvladovanja pandemije se soočajo tudi s padcem cen nafte, pa tudi z odlivi kapitala, ki so se v primerjavi z letom 2008 povečali za štirikrat.
Obseg mednarodne trgovine se bo zmanjševal drugo leto zapored; možna sprememba strukture blagovne mednarodne trgovine?
Tveganja zaradi napovedi 4,3-odstotnega zmanjšanja obsega svetovne trgovine (vrednostno) v letu 2020 upadajo, saj številne napovedi o zaprtju meja v Coface modelu niso upoštevane (model, ki temelji na cenah nafte, stroških dobav, zaupanju proizvodnih podjetij v ZDA in korejskemu izvozu kot pojasnjevalnih spremenljivkah).
Dolgoročno bi kriza COVID-19 lahko vplivala tudi na strukturo globalnih vrednostnih verig. Glavni vir ranljivosti podjetij v trenutnih razmerah je njihova velika odvisnost od zmanjšanega števila dobaviteljev v nekaj ali samo v eni državi. Zato bo povečanje teh primerov za predvidevanje možnih motenj v dobavni verigi zdaj prednostna naloga podjetij.
Večina sektorjev je prizadeta, nekaterim je prizaneseno
Nenadni ukrepi, ki so jih sprejele vlade v več kot 40 državah, so imeli za podjetja takojšnje posledice.
Ti ukrepi so za razliko od prejšnjih velikih kriz povzročili težave z oskrbo. Prvotni šok ni bil posledica finančne krize, ampak je bil povezan z realno ekonomijo: ljudje ne morejo delati, podjetja pa se srečujejo z motnjami v dobavi blaga.
Dejavnosti, kot so turizem, hotelirstvo, restavracije, prosti čas in transport zelo slabo poslujejo, tako kot skoraj vsi segmenti specializirane distribucije in večina proizvodnega sektorja (razen agroživilske industrije). Drugi sektorji storitev so bili precej manj prizadeti (telekomunikacije, voda in sanitarne storitve).
Poleg šoka zaradi ponudbe je enako brutalen šok povpraševanja. Številni potrošniki preklicujejo svoje izdatke za blago in storitve. Poleg tega je zaupanje gospodinjstev zaradi posledic zaprtja oslabljeno.
Trpežni izdelki široke porabe, kot so vozila, bodo zaradi tega šoka verjetno najbolj prizadeti. Drugi stroški, kot so tekstil in oblačila, pa tudi elektronika, se bodo verjetno zmanjšali na skoraj nič.
Na drugi strani spektra lahko v tej izjemni situaciji poraba agroživilskih in farmacevtskih izdelkov dejansko pridobi.
Politične posledice pandemije
Najočitnejša kratkoročna posledica pandemije je poslabšanje obstoječih geopolitičnih napetosti.
Tveganja novega vala protekcionističnih ukrepov, ki bo usmerjen zlasti v ključne sektorje novega zdravstvenega in gospodarskega reda (npr. omejevanje izvoza agroživilskih in / ali farmacevtskih izdelkov, ki se jim zdijo ključni), ni mogoče izključiti. Še naprej ostaja možnost nadaljevanja "trgovinske vojne" ZDA in Kitajske, usmerjene v strateške sektorje, zlasti elektroniko. To lahko še dodatno okrepi predsedniška kampanja v ZDA in / ali naraščajoči socialni protesti v eni od teh dveh držav.
Snemi to publikacijo
