Novice in publikacije
05/10/2021
Tveganja držav in ekonomske študije

Kitajska bo na račun zda še naprej krepila svojo vlogo najpomembnejšega izvoznega cilja za Latinskoameriški trg

Kitajska bo na račun zda še naprej krepila svojo vlogo najpomembnejšega izvoznega cilja za Latinskoameriški trg

Trgovinski odnosi med Kitajsko in Latinsko Ameriko so se v zadnjih dveh desetletjih precej razširili in postopoma izstopajo v primerjavi z odnosi med ZDA in Latinsko Ameriko. Razlogi za ta trajnostni trend segajo od razlik v stopnjah rasti dveh največjih svetovnih gospodarstev do trgovinskih politik, ki sta jih v zadnjih letih izvajali ameriška in kitajska vlada.
 
Če pogledamo v prihodnost in upoštevamo šest največjih latinskoameriških gospodarstev (Argentina, Brazilija, Čile, Kolumbija, Ekvador in Peru - brez Mehike) kot skupino, družba Coface ugotavlja, da bodo stopnje rasti prodaje v tujini v teh državah po pričakovanjih presegle rast njihovega domačega povpraševanja. Okrevanje dejavnosti v regiji naj bi bilo dejansko nižje od svetovnega povprečja, natančneje od kitajskega in ameriškega okrevanja. Zato naj bi prodaja na Kitajsko in v ZDA leta 2021 dosegla dobre rezultate. Kar zadeva pomen za latinskoameriški izvoz, naj bi Kitajska še naprej pridobivala prednost pred ZDA.
 
"Struktura izvoza Latinske Amerike na Kitajsko in v ZDA je na splošno slabo razpršena in zelo odvisna od surovin. Ta dinamika je pri trgovini s Kitajsko še močnejša. Zvišanje cen surovin je jasen veter v hrbet latinskoameriški regiji, saj koristi večini držav", komentira Patricia Krause, ekonomistka pri družbi Coface.

 

Kitajska dohiteva ZDA kot glavni ciljni trg za latinskoameriško izvozno blago, ki pa je še vedno zelo slabo razvejano

Kitajska je leta 2010 prehitela ZDA kot glavni izvozni trg za izvoz skupine. Pomen azijske velikanke se je še naprej krepil tudi po koncu bonanze cen surovin leta 2014, medtem ko je prispevek ZDA k njihovemu izvozu od leta 2010 do leta 2019 ostal dokaj stabilen. Kar zadeva Združene države, je njihov manjši delež mogoče pripisati nezainteresiranosti za poglabljanje trgovinskih odnosov z Latinsko Ameriko, kar je postalo očitno bolj izrazito v času mandata Donalda Trumpa (2017-2021), saj sta osredotočenost njegove administracije na zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja ZDA z Mehiko in Kitajsko ter splošno pomanjkanje sodelovanja z regijo ustvarila prostor, ki ga je zapolnila Kitajska. Nazadnje je trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko pod Trumpom povzročila tudi preoblikovanje nekaterih "izvoznih poti" svetovnega agroživilskega sektorja, kar je koristilo latinskoameriškim proizvajalcem, kot je Brazilija, na škodo ameriških proizvajalcev. ZDA imajo trenutno trgovinske sporazume s Čilom, Kolumbijo in Perujem, Kitajska pa s Čilom in Perujem. Argentina, Brazilija in Ekvador nimajo obsežnih sporazumov z nobeno od teh dveh velesil.
 
Delež izvoza blaga v BDP se med šestimi izbranimi latinskoameriškimi državami razlikuje. Leta 2020 je bil največji delež izvoza v BDP zabeležen v Čilu (29 %), sledijo mu Peru (21 %), Ekvador (20%), Brazilija (15 %), Argentina (14 %) in Kolumbija (11 %).
 
Poleg tega se uvrstitev ZDA in Kitajske v tuji prodaji razlikuje od države do države. Kitajska je glavni trg za Brazilijo, Čile in Peru, medtem ko so ZDA glavni izvozni cilj za Kolumbijo in Ekvador. Kar zadeva Argentino, je Brazilija glavni kupec, sledijo pa ji Evropska unija (EU), Kitajska in nato ZDA. Poleg tega je v Braziliji, Kolumbiji in Ekvadorju EU tudi drugi glavni izvozni cilj, v prvi državi so ZDA na tretjem mestu, v zadnjih dveh pa Kitajska. Treba je tudi omeniti, da ZDA in Kitajska skupaj prejmeta več kot 50 % čilskega izvoza v tujino ter več kot 40 % brazilskega in perujskega. Izvoz v ZDA in na Kitajsko je dejansko večji od trgovine znotraj regije.
 
Struktura izvoza Latinske Amerike na Kitajsko in v ZDA je na splošno slabo razpršena in zelo odvisna od blaga. Ta dinamika je še močnejša pri trgovini s Kitajsko. Izvoz kovin (40%), agroživilskih proizvodov (35%) in energije (18%) na splošno predstavlja 93 % zunanje prodaje šestih držav na Kitajsko. Izvoz na Kitajsko je močno osredotočen na agroživilski sektor v Argentini in Ekvadorju, kovine v Čilu in Peruju ter energijo v Kolumbiji. Tudi v zvezi z ZDA prevladujejo iste tri blagovne skupine, čeprav je ta odvisnost razmeroma manjša (72 %).
 
Latinska Amerika ni bila imuna na vpliv krize COVID na svetovno zunanjo trgovino. Šest držav je leta 2020 zabeležilo 8-odstotni medletni padec skupnega izvoza. Lani je bil izvoz v ZDA na splošno bolj prizadet kot izvoz na Kitajsko. Medtem ko se je prvi medletno zmanjšal za 19 %, se je drugi povečal za 4 %. Močnejšo odpornost izvoza na Kitajsko je mogoče pojasniti z dejstvom, da je njeno gospodarstvo okrevalo hitreje kot gospodarstvo ZDA. Poleg tega je imela pomembno vlogo tudi košarica izvoženega blaga, na primer velika prevlada kmetijskega izvoza na Kitajsko. Povpraševanje po hrani se je kot bistvena dobrina med krizo izkazalo za odporno ali se je celo povečalo.

 

Kitajska bo ohranila prepričljiv položaj za latinskoameriški izvoz; ni pričakovati ustrezne diverzifikacije na tem področju

Leta 2021 bo prodaja latinskoameriških držav na tujih trgih po pričakovanjih presegla njihove domače trge. Zamujeno cepljenje proti virusu COVID v regiji ter daljši čas, ki je bil potreben, da se je krivulja novih primerov in smrti zaradi virusa bistveno izravnala, sta v primerjavi z drugimi trgi ovirala polno gospodarsko okrevanje. Coface namreč pričakuje, da bo povprečna stopnja rasti v Latinski Ameriki leta 2021 znašala 5,2 % - v primerjavi s stopnjami v ZDA in na Kitajskem, ki naj bi se v istem obdobju povečale za 6,5 % in 7,5 %.
 
Poleg tega je letošnje zvišanje mednarodnih cen surovin tudi vzpodbuda za regijo kot glavno neto izvoznico. Povprečne cene železove rude, bakra in soje so na primer med januarjem in koncem septembra 2021 presegle svoje rekordne letne ravni. Te razmere so dober obet za Brazilijo, drugo največjo proizvajalko železove rude na svetu. Kar zadeva baker, so trenutne ravni cen (4 % nad rekordom iz leta 2011) ugodne za Čile in Peru, ki sta vodilna oziroma druga največja svetovna proizvajalca. Kar zadeva kmetijstvo, rekordne ravni cen koristijo predvsem Braziliji in Argentini.
 

Kitajska naj bi ohranila vlogo glavne destinacije za latinskoameriški izvoz v primerjavi z ZDA. Čeprav prihod predsednika Bidna v Belo hišo blaži ostro protitrgovinsko retoriko, ki smo ji bili priča v času Trumpovega mandata, ni verjetno, da bo dal poudarek na poglobitev trgovinskih odnosov ali prizadevanje za nove trgovinske sporazume. Veliko bolj verjetno je, da se bo nova ameriška administracija osredotočila na reševanje trenutnih močnih migracijskih tokov iz Gvatemale, Salvadorja in Hondurasa ter na izvajanje trgovinskega sporazuma USMCA z Mehiko in Kanado. Vendar je treba omeniti, da prehod azijske velikanke na potrošniško usmerjen model rasti na račun naložb in izvoza, ki se je okrepil v zadnjih letih, na splošno zahteva manj blaga.
 
V prihodnosti naj bi se razhajanja med surovinami ohranila, pri čemer naj bi svetovni zeleni program pridobival na zagonu in zahteval več bakra, litija ... Ta domneva izboljšuje obete za trg bakra, s tem pa tudi nekaj vetra v hrbet za Čile in Peru. Kljub temu bi lahko politično okolje v teh dveh državah zmanjšalo dobičke lokalno delujočih rudarskih podjetij. Sedanje visoke mednarodne cene in močne socialne napetosti, ki jih je sprožila predvsem kriza COVID, so prispevale k poudarjanju razprave o povečanju koncesijskih dajatev v obeh državah.

 

Prenesi publikacijo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

-----

[1] Mexico is not included as it historically has tight trade relations with the U.S., supported by their geographic proximity and the NAFTA trade agreement, which came into force in 1994 and was ultimately replaced by the USMCA in July 2020.

Snemi sporočilo za javnost : Kitajska bo na račun zda še naprej krepila svojo vlogo najpomembnej... (236,62 kB)

Stik


NATAŠA PETERLIN

DIREKTORICA MARKETINGA IN KOMUNIKACIJ
T. +386 (0)1 2005 811 M. +386 (0)40 808 121
natasa.peterlin@coface.com
TRDINOVA ULICA 4- 1000 LJUBLJANA – SLOVENIJA

Vrh