Novice in publikacije
07/01/2022
Tveganja držav in ekonomske študije

Napoved za leto 2022: pogled skozi džunglo gospodarskih novic

Napoved za leto 2022: pogled skozi džunglo gospodarskih novic

Christiane von Berg, ekonomistka družbe Coface za severno Evropo s sedežem v Mainzu, Nemčija
 
Ali ni bila jesen 2020 lep čas? Seveda se je na obzorju pojavljala huda zapora v Nemčiji, vendar so se pojavile obetavne novice o učinkovitejših cepivih. Ekonomisti smo si oddahnili in mislili, da bomo jeseni 2021 imeli veliko jasnejši pogled na gospodarsko prihodnost. To je bila vsekakor zmota. Če citiram Goethejevega Fausta:
"In tu, ubogi bedak, z vsem svojim znanjem stojim, nič modrejši kot prej."
 
Trenutno so gospodarski obeti še vedno negotovi, saj vsak dan prihajajo nove novice. In nekatere napovedi zastarajo hitreje, kot lahko rečete "analiza bruto domačega proizvoda". Zato je precej verjetno, da "drzne" napovedi v tem članku ne bodo več dolgo točne - vendar naj bi vsaj naslednji pregled vnesel nekaj več jasnosti v to džunglo gospodarskih novic.

 

Zimsko gospodarstvo Nemčije leta 2021: Kje smo zdaj in kam gremo?

V gospodarskem smislu je bilo leto 2021 za Nemčijo mešano, saj se je začelo z napačno nogo: do aprila smo imeli hudo zaporo z majhnimi prekinitvami, do junija pa zelo zadržano odpirali vrata. Šele od julija 2021 dalje se je vrnilo normalno življenje. Vendar so do takrat močno okrevanje proizvodnje iz zadnjih četrtletij ponovno upočasnili hudo pomanjkanje vhodnih proizvodov in visoki stroški prevoza. Leto smo tako začeli z 2-odstotnim zmanjšanjem BDP v prvem četrtletju (Q1) 2021, ki sta mu sledili dve četrtletji zmerno pozitivne rasti.
 
Kljub temu to ni bilo dovolj, da bi se gospodarstvo vrnilo na raven pred krizo: V tretjem četrtletju 2021 smo bili še vedno 1,1 % pod ravnjo iz zime 2019/20, zmerna rast pa se obeta tudi v prihodnjih četrtletjih, če se le zaprtje za necepljene osebe ne bo zopet spremenilo v popolno zaprtje. Nemško gospodarstvo naj bi se spet opazno močneje okrepilo šele v drugi polovici leta 2022, ob predpostavki, da se bo pomanjkanje vhodnih surovin počasi razblinilo in da proizvodni sektor ne bo več upočasnjen.

 

Globalni trendi: Globalna konkurenca za dobrine

Svetovno pomanjkanje vhodnih proizvodov ni prišlo kar naenkrat in za nazaj (tako kot veliko drugih stvari) ni bilo presenečenje. Na svetovni ravni je pandemija Covid-19 povzročila največjo recesijo po drugi svetovni vojni. V nasprotju s krizo na finančnih trgih leta 2009 je torej sedanja recesija prizadela vse države na svetu, zato so vse od leta 2021 (bolj ali manj) v fazi okrevanja. To pomeni, da je svetovno povpraševanje na zgodovinsko visoki ravni - vendar ponudbe vhodnih dobrin ni mogoče tako enostavno in hitro povečati.
 
Poleg tega se zaradi stalnih omejitev v zvezi s koronavirusom zmanjšuje tudi sama ponudba, pri čemer se napredek pri cepljenju med posameznimi gospodarstvi močno razlikuje. K temu je treba dodati še ekstremne vremenske pojave: poplave, suše, gozdne požare itd. In kot da to ne bi bilo dovolj, so tu še težave v zvezi s prevozom in Kitajsko (za več informacij glej "Barometer Q3 2021: dobavna veriga in inflacijski vetrovi ovirajo globalno okrevanje").

 

Kitajska je uvedla politiko "ničelnega števila covidov" - delno zato, da ne bi ogrozila zimskih olimpijskih iger v Pekingu februarja 2022. Takoj ko se pojavi vsaj nekaj primerov okužbe z virusom Covid-19, kitajska vlada zapre celotna mesta z več milijoni prebivalcev, vključno s pristanišči.
 
To povzroča preobremenjenost kontejnerskih ladij, ki se nato globalno nadaljuje od pristanišča do pristanišča. In če se posadka, čeprav je cepljena, ne sme izkrcati, ker njeno cepivo v določeni regiji ni sprejeto (npr. kitajsko cepivo v Evropski uniji), to otežuje raztovarjanje tovora.
 
Nazadnje je Kitajska z omejevanjem porabe energije povzročila težave. Po eni strani je to zaradi okoljskih razlogov (zaradi olimpijskih iger naj bi bilo nebo nad Pekingom modro). Po drugi strani pa je razlog za to blokada proizvodnje premoga. To obremenjuje industrijsko proizvodnjo na Kitajskem, posledično pa tudi vse potrošniške panoge in države. To pomanjkanje surovin se bo nadaljevalo, dokler se svetovno povpraševanje ne bo umirilo, ponudba pa stabilizirala in povečala, kar bo povzročilo zmanjšanje pritiska na cene.

 

 

Trg dela in inflacija: pritisk se še naprej povečuje

Prav ta dva vidika (pomanjkanje blaga in pritisk na cene) je mogoče opaziti v nemškem gospodarstvu. Na področju trga dela gre Zvezni republiki razmeroma dobro: stopnja brezposelnosti se je oktobra 2021 vrnila na predkrizno raven. Odpuščanja se pojavljajo le občasno, vendar so stalna težava v avtomobilskem sektorju, kjer zaradi pomanjkanja računalniških čipov montažne linije stojijo tudi po več tednov.
 
Poleg tega veliko pomanjkanje kvalificiranih delavcev pogojuje trg dela, zato bi lahko kmalu povzročilo višje zahteve po plačah - zlasti glede na trenutno stopnjo inflacije. Samo za nadomestilo tega bi se morale plače v primerjavi s prejšnjim letom zvišati za več kot 5 %. K inflaciji prispeva več dejavnikov, predvsem začasni učinki, kot sta znižanje DDV z letom 2020 in zvišanje davka na ogljikov dioksid januarja 2021, pa tudi zaradi tega, ker proizvajalci in trgovci na drobno svoje visoke proizvodne stroške prenašajo na kupce. Ker slednji pojav ne izzveni tako hitro, naj bi bila stopnja inflacije v letu 2022 dejansko višja od letnega povprečja (3,3% v letu 2022 po 3,1% v letu 2021).

 

Denarna politika: ali se bo ECB odzvala?

Evropska centralna banka je zelo zaskrbljena zaradi stopnje inflacije: če se bodo cene življenjskih potrebščin dlje časa višale, bi se lahko narasle tudi plače, kar bi sprožilo trajno spiralo naraščanja cen. ECB bi bila v tem primeru prisiljena izvajati manj ekspanzivno denarno politiko z zmanjšanjem nakupa obveznic. Vendar pa bo verjetno trajalo dolgo, da bo za to odločitev našla večino. Bolj verjetno je, da bo ECB čim dlje zavirala inflacijo, da bi s svojo politiko okrepila javne finance številnih držav euroobmočja. Tako bo nizka depozitna obrestna mera v letu 2022 verjetno ostala nespremenjena.

 

Poslovanje: vse je dobro, kar se z dobrim konča?!

Leta 2021 se je "paradoks" nizkih številk plačilne nesposobnosti nadaljeval. Čeprav posamezne sektorje podpira država, podjetja doslej niso poročala o težavah s plačili, ankete o plačilih podjetij pa so pokazale upadanje stopenj plačilne nesposobnosti. Ta pojav se bo verjetno nadaljeval, dokler država ne bo prenehala z intervencijami na trgu. Do takrat pa še nismo na dobrem glasu: čeprav se število insolventnosti zmanjšuje, se izgube zaradi tega povečujejo. Merjeno z neporavnanimi obveznostmi zaradi insolventnosti (objavlja jih Zvezni statistični urad) je Nemčija septembra 2021 (zadnji razpoložljivi podatki) dosegla raven 45,5 milijarde EUR. To je že zdaj več kot skupne obveznosti za celotno leto 2020 in pomeni, da bo leto 2021 "najdražje" leto po letu 2009, saj je v Nemčiji sicer malo insolventnih postopkov, vendar so le-ti zelo veliki.  Za zdaj ni videti konca v letu 2022.

 

Ta članek je prvič izšel v številki 4/2021 revije Der CreditManager in je bil posodobljen ter preveden v angleščino in slovenščino.

Stik


NATAŠA PETERLIN

DIREKTORICA MARKETINGA IN KOMUNIKACIJ
T. +386 (0)1 2005 811 M. +386 (0)40 808 121
natasa.peterlin@coface.com
TRDINOVA ULICA 4- 1000 LJUBLJANA – SLOVENIJA

Vrh