Nov val postpandemičnih družbenih gibanj: mednarodna trgovina kot kolateralna žrtev

Čeprav so omejitve, povezane s pandemijo COVID-19, začasno ustavile razmah protestnih gibanj, je na obzorju nov val. Protesti, predvsem v državah v vzponu, naj bi se zaradi poslabšanja socialno-ekonomskih kazalnikov, kakršnega še ni bilo, še povečali. Leta 2020 je kazalnik socialnega in političnega tveganja družbe Coface dosegel rekordnih 51 % po vsem svetu in 55 % v državah v vzponu.
 
Ta družbena gibanja bodo vplivala na gospodarsko dejavnost prizadetih držav, zlasti na njihovo zunanjo trgovino. Družba Coface ocenjuje, da imajo množična družbena gibanja še posebej izrazite in trajne negativne učinke na izvoz držav: v letu, ko pride do takih gibanj, je izvoz v povprečju za 4,2 % nižji od ocenjenega potenciala.
 
Zato bodo oblike socialnih gibanj, njihova stalnost in intenzivnost v prihodnjih letih odločilne za mednarodno trgovino.
 
"Pandemija je začasno zaustavila val socialnih gibanj v državah v vzponu. Vendar so uničujoči socialno-ekonomski učinki zdravstvene krize dvignili raven socialnega in političnega tveganja na zgodovinsko visoko raven. Ti pritiski bodo po pričakovanjih povzročili nov val družbenih gibanj s pomembnimi gospodarskimi posledicami za prizadete države. Negotovost, povezana s politično nestabilnostjo, upadanje zaupanja gospodarskih subjektov, upadanje industrijske dejavnosti in storitev na strani ponudbe ter upadanje potrošnje na strani povpraševanja bodo po pričakovanjih vplivali na dejavnost. Zunanja trgovina, zlasti izvoz, bo najverjetneje utrpela kolateralno škodo. Ocenjujemo, da bo v treh letih po socialnem gibanju izvoz ostal do 9 % pod svojim potencialom. Če ima gibanje socialno-ekonomske zahteve, kar se bo verjetno zgodilo po pandemiji, je lahko ta omejitev izvoza celo za 20 % nižja", komentirata Samuel Adjutor in Ruben Nizard, ekonomist družbe Coface.

Nov val družbenih gibanj na obzorju

Večina družbenih gibanj se pojavlja v državah v vzponu, njihovo število pa se je med letoma 2017 in 2019 povečalo. Poleg tega izkušnje iz prejšnjih epidemij in pandemij kažejo, da se socialni nemiri v povprečju pojavijo eno leto po zdravstveni krizi¹. Ta ponovni izbruh družbenega nezadovoljstva je mogoče pojasniti z uničujočimi socialno-ekonomskimi učinki teh kriz². Razsežnost vpliva COVID-19 je neprimerljiva, kar se bo odražalo v intenzivnosti prihodnjih družbenih gibanj. Globalno družbeno in politično tveganje, kot ga meri družba Coface, dejansko še nikoli ni bilo tako visoko³. Leta 2020 je doseglo rekordnih 51 % po vsem svetu in 55 % v državah v vzponu.

Natančneje, družbeni pritiski za spremembe še nikoli niso bili večji⁴. Leta 2020 je indeks družbenih pritiskov dosegel rekordno vrednost, in sicer s 46 % na 54 % po vsem svetu in samo v državah v vzponu s 54 % na 61 %. To povečanje je mogoče pojasniti s poslabšanjem socialno-ekonomskih kazalnikov brez primere v večini analiziranih držav. Zaradi pandemije se je življenjski standard ljudi znižal, kar je razvidno iz padca BDP na prebivalca, njihova kupna moč se je zmanjšala, kar dokazujeta porast brezposelnosti in inflacije, neenakost v dohodkih in premoženju pa se je povečala⁵. V nekaterih državah se to še povečuje zaradi vse večjega nezadovoljstva z upravljanjem zdravstvene krize s strani vlad ter zaradi omejevanja državljanskih in političnih svoboščin, ki se včasih zdijo nepravične.

 
Leta 2020 se je v 88 % držav v vzponu povečala stopnja tveganja, povezana z družbenimi pritiski. Zlasti se je povečala v nekaterih velikih azijskih državah v vzponu, kot so Malezija, Indija, Tajska ali Filipini, pa tudi v nekaterih severnoafriških državah, kot sta Alžirija ali Tunizija.

... in bi lahko vplivala na mednarodno trgovino

Izkušnje preteklih pandemij potrjujejo, da imajo množična družbena gibanja trajne negativne učinke na gospodarsko dejavnost⁶.
 
Vsaj leto in pol po množičnih družbenih gibanjih je rast BDP za eno odstotno točko nižja od ravni pred gibanjem. V državah z nastajajočimi trgi je ta stopnja lahko celo za dve odstotni točki nižja.
 
Ti učinki se na strani ponudbe pojasnjujejo s padcem industrijske dejavnosti in storitev, na strani povpraševanja pa s padcem potrošnje. Zaupanje gospodinjstev in podjetij se zmanjša, negotovost povezana s politično nestabilnostjo pa poveča. Povečajo se tudi stroški transakcij med prizadeto državo in preostalim svetom ter zmanjšajo spodbude za sklepanje novih ali ohranjanje obstoječih trgovinskih odnosov. Trgovinski tokovi se upočasnijo ali celo zmanjšajo: padec industrijske dejavnosti ovira izvoz, padec potrošnje pa vpliva na uvoz. V letu določenega socialnega gibanja je izvoz za 4,2 % pod svojim ocenjenim potencialom. Vrzel ostaja precejšnja še tri leta, pri čemer izvoz ostaja med 6,3 % in 8,9 % pod svojim potencialom. vpliv na uvoz je bolj marginalen, saj se uvoz hitreje okreva.

Vpliv na trgovino bo odvisen od trajnosti, intenzivnosti in zahtev gibanja

Vpliv gibanja na izvoz in uvoz je zelo različen. Več dejavnikov lahko okrepi ali omeji učinke na trgovino: sektorska specializacija, delež države v mednarodni trgovini, bližina trgovinskih partnerjev in prednostni način prevoza v dvostranskih trgovinskih tokovih. Ti elementi imajo lahko posredne negativne učinke na tretje države, ne glede na to, ali so trgovinske partnerice prizadete države ali ne. Vendar je od tega, kako se gibanja razvijajo, odvisna tudi velikost in obstojnost trgovinskega šoka.
 
Ni presenetljivo, da sta odločilna trajanje in pogostost družbenih gibanj. Če je gibanje osamljen dogodek, je vpliv na izvoz in uvoz zanemarljiv. Če to ni, latentna politična nestabilnost krepi pomanjkanje zaupanja in negotovost, kar povečuje stroške trgovine in dodatno omejuje izvozne zmogljivosti. V tem primeru je tri leta po prvem gibanju izvoz v povprečju še vedno približno 14 % pod svojim potencialom. Pri tem trgovinskem šoku je pomemben dejavnik tudi obseg mobilizacije.
 
Končno ima vrsta povpraševanja ključno vlogo pri velikosti in trajanju šoka. Gibanja s povsem političnimi zahtevami imajo prehodne in manjše učinke na izvoz in uvoz.
 
Protesti, ki vključujejo socialno-ekonomske zahteve in za katere je zato bolj verjetno, da se pojavijo po pandemiji, imajo dolgotrajnejše in hujše učinke. V tem primeru je tri leta po šoku izvoz še vedno za 20,7 % nižji od svojega potenciala, uvoz pa za 5,6 %. Poleg tega bi lahko zelo majhen manevrski prostor v gospodarski politiki držav v vzponu za omejevanje učinkov socialnih nemirov povečal njihov vpliv na trgovino.

Prenesi publikacijo

-----

_{[1] Saadi Sedik, T., & Xu, R. (2020). A Vicious Cycle: How Pandemics Lead to Economic Despair and Social Unrest. IMF Working Papers (216).}

_{[2] Barrett, P., & Chen, S. (2021). Social Repercussions of Pandemics. IMF Working Papers (21).}

_{[3] Country & Sector Risk Barometer: Q2 2021 Quarterly Update, Coface.}

_{[4] Coface's model measuring the political risk of 161 countries makes it possible to understand the emergence of social movements by linking two fundamental pillars: the pressures for change and the instruments facilitating social mobilization. For more details on the methodology, see Panorama - March 2017 - The rise and rise of political risks,Coface.}

_{[5] COUNTRY & SECTOR RISK BAROMETER: Q4 2020 QUARTERLY Update, Coface.}

_{[6] Hadzi-Vaskov, M., Pienknagura, S., & Ricci, L. A. (2021). The Macroeconomic Impact of Social Unrest. IMF Working Papers (135).}