Paradoks insolventnosti podjetij v Evropi: Čudež in iluzija
Coface Focus - Paradoks insolventnosti podjetij v Evropi: čudež in iluzija.
Gospodarska kriza, ki jo je povzročila pandemija covida-19, je napovedala propad številnih podjetij in nastop insolventnosti tako v Franciji kot tudi v evrskem območju nasploh. Toda v letu 2020 je število primerov insolventnosti v vseh največjih evropskih gospodarstvih v resnici upadlo, četudi dejanske posledice koronakrize še niso v celoti znane. Po raziskavah, ki jih je opravil Coface, eden vodilnih ponudnikov kreditnih zavarovanj, razkorak med pričakovanim poslabšanjem finančnega zdravja in številom insolventnosti kaže na obstoj velikega števila 'prikritih insolventnosti', ki so zgolj odložene, ne pa preprečene. Iz tega gre sklepati, da je tako v Francijo kot v celotni Evropi ogromno podjetij, ki niso sposobna preživeti in pri katerih je propad zgolj vprašanje časa.
Podobna gibanja v glavnih državah evrskega območja
V Franciji ostaja odprta usoda 22.000 podjetij: pričakujemo, da se bodo 'prikrite insolventnosti' postopoma uresničile v obdobju od danes pa do leta 2022. Coface ocenjuje, da je število prikritih insolventnosti v gradbeništvu 8.600, v maloprodaji 1.800, v proizvodnem sektorju 1.500, v sektorju poslovnih storitev 1.200 in v prometu 800. Čeprav gospodarska kriza različnih panog ni prizadela enako, je število insolventnosti v vseh panogah upadlo, tudi v tistih, v katerih je stanje že mesece nespremenjeno. Podobno so vse francoske regije v letu 2020 zabeležile očiten padec v številu insolventnosti, od 34 % v Bretanji do 49 % na Korziki. V Franciji bi se brez državnega solidarnostnega sklada poslovni rezultati v hotelirstvu in gostinstvu po ocenah skrčili za 109 %, namesto 17 %, kot beleži Coface. Vpliv insolventnosti na izgubo delovnih mest je bil vseeno omejen na 126.000, kar je najnižja številka od leta 2006.
Coface ocenjuje, da je v Nemčiji število prikritih insolventnosti za 21 % nižje kot v letu 2019 (približno 3.950 insolventnosti). Ob začetku pandemije je Coface pričakoval, da se bodo insolventnosti v letu 2020 povečale za 9 %, v resnici pa so upadle za 15 %. Rezultat delno izhaja iz dejstva, da je nemška vlada začasno ustavila insolvenčne postopke, s čimer želi omogočiti dovolj časa za učinek spodbujevalnih ukrepov. Vseeno pa sta nemška kovinska in avtomobilska industrija, ki sta zašli v recesijo že precej pred pandemijo, zabeležili porast insolventnosti v primerjavi z letom 2019.
V Španiji so se svežnji pomoči za začasno čakanje na delo izkazali kot učinkoviti. Cofaceove simulacije za maloprodajni sektor kažejo, da so ti ukrepi omejili padec dobička na -26 % v drugem četrtletju, v primerjavi z upadom za -67 %, do katerega bi prišlo brez teh ukrepov. A ukrepi vseeno niso preprečili bliskovitega porasta insolventnosti v turizmu, v katerem so v drugi polovici leta 2020 zabeležili kar 90-odstotno povečanje insolventnosti v primerjavi z istim obdobjem leto poprej. Coface ocenjuje, da se število prikritih insolventnosti v Španiji vrti okrog 1.600 (34 % ravni iz leta 2019).
Coface ocenjuje, da naj bi prikrite insolventnosti v Italiji znašale okrog 39 % ravni iz leta 2019 (ali 4.100 insolventnosti), čeprav bi se po naših izračunih moralo število insolventnosti povečati za 7 %.
Nespodbudni obeti
Vse prikrite insolventnosti se najbrž ne bodo uresničile v letu 2021. Odločilno bo nadaljevanje začasne zaustavitve insolvenčnih postopkov, ukrepov pomoči in podpore bank. Od leta 2021 naprej bo proces 'dohitevanja' insolventnosti neposredno povezan s koncem omejitvenih ukrepov, ki bo po drugi strani določen glede na dinamiko izvajanja cepljenja. Proces bo odvisen tudi od pripravljenosti držav, da še naprej zagotavljajo podporo, zlasti ker bo velika večina podjetij začela odplačevati posojila z državnim jamstvom šele z letom 2022 (na primer v Franciji).
Snemi to publikacijo
