Novice in publikacije
05/05/2022
Tveganja držav in ekonomske študije

Porast insolventnosti med podjetji v Srednji in Vzhodni Evropi

Porast insolventnosti med podjetji v Srednji in Vzhodni Evropi
  • Število insolventnosti med podjetji v Srednji in Vzhodni Evropi (SVE) se je v letu 2021 povečalo in v večini držav skoraj doseglo raven pred pandemijo, po tem, ko je prišlo do upada insolvenčnih postopkov v letu 2020.
  • V sedmih državah se je število insolventnosti povečalo (Bolgarija, Češka, Madžarska, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška), v petih pa zmanjšalo (Hrvaška, Estonija, Latvija, Srbija in Slovenija).
  • Zaradi postopne odprave ukrepov za omilitev posledic covida-19 in posledic rusko-ukrajinske vojne pričakujemo, da se bodo insolventnosti v naslednjih četrtletjih še povečevale.

Gospodarske razmere, podporni ukrepi in zakonske spremembe so v zadnjih dveh letih vplivali na gibanje insolventnosti v regiji Srednje in Vzhodne Evrope (SVE). Pandemija covida-19 je povzročila gospodarski upad, pri čemer se je rast v regiji SVE zmanjšala kar za 4 odstotke. Čeprav se je v času tega krčenja zmanjšalo tudi število insolventnosti v državah SVE, pa je do tega prišlo po zaslugi obsežnih državnih podpornih ukrepov za gospodinjstva in podjetja. "V letu 2021 je regija zabeležila povečano rast (5,5 odstotka), vendar pričakujemo, da se bo ta zagon končal že letos, ko naj bi stopnja rasti znašala 3,2 odstotka," meni Grzegorz Sielewicz, ekonomist za Srednjo in Vzhodno Evropo v družbi Coface. "Vse države SVE bodo verjetno utrpele neposredne in posredne posledice rusko-ukrajinske vojne. Rast bo zaradi trgovinskih vezi z Rusijo najšibkejša v baltskih državah."

 

Konec podpornih ukrepov in še zmeraj težavno okolje povzročata porast insolventnosti

Po tem, ko je število insolventnosti v regiji v letu 2020 upadlo, so se insolvenčni postopki v letu 2021 povečali in skoraj dosegli raven pred pandemijo. Porast je bil pričakovan zaradi namer vlad, da prenehajo z izvajanjem obsežnega nabora podpornih ukrepov. Z BDP tehtano povprečje v regiji, izračunano na podlagi dinamike insolventnosti v državah, je pokazalo kar 34,7-odstotno povečanje v letu 2021 v primerjavi z letom poprej (ko je znašalo +1,5 odstotka brez Poljske, kjer se je skupno število insolventnosti najbolj povzpelo zaradi novih postopkov).
 
V sedmih državah se je število insolventnosti povečalo (Bolgarija, Češka, Madžarska, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška), v petih pa zmanjšalo (Hrvaška, Estonija, Latvija, Srbija in Slovenija). Na Poljskem se je število insolventnosti skoraj podvojilo, kar je v največji meri posledica velikega porasta posebnih postopkov v podporo podjetjem, ki so se zaradi pandemije znašla v likvidnostnih težavah. Kljub takšnemu porastu je stopnja insolventnosti na Poljskem, tj. delež skupnega števila insolvenčnih postopkov v skupnem številu aktivnih podjetij, znašala le 0,06 odstotka, kar pomeni, da je zgolj vsako šesto od 10.000 podjetij na Poljskem izvedlo razpoložljive uradne postopke.
 
O precej višjih stopnjah insolventnosti poročajo v državah, kjer je uporaba insolvenčnih postopkov bolj priljubljena, na primer na Hrvaškem (+1,61 odstotka) in v Srbiji (+3,31 odstotka).
 
Svetovne gospodarske razmere v zadnjih dveh letih so podjetja v regiji SVE pahnile v zahtevno poslovno okolje. Gospodarsko okrevanje, ki se je začelo sredi leta 2020, je bilo hitrejše od pričakovanj in je sprožilo veliko povečanje  povpraševanja, zlasti v proizvodnem sektorju. Cene energentov, prevoza ter različnih kovin in drugih surovin, ki se uporabljajo v proizvodnih procesih, so strmo narasle. V nekaterih primerih je njihovo pomanjkanje vodilo v omejitve proizvodnje. Najočitnejši primer so polprevodniki: zaradi njihovega pomanjkanja so različni avtomobilski proizvajalci zmanjšali število delovnih izmen in začasno zapirali proizvodne obrate. Zaradi višjih stroškov energentov in goriv ob hkratnem povečanju vhodnih cen v proizvodnji se je zmanjšala tudi dobičkonosnost podjetij. Tovrstna svetovna gibanja so vplivala tudi na podjetja v SVE, ker so se ta morala spopasti z različnimi težavami v dobavni verigi in ker imajo pomembne trgovinske vezi z Zahodno Evropo.

 

Iz krize v krizo

Ob še zmeraj prisotni pandemiji koronavirusa je gospodarstva in podjetja prizadel še en izziv: obsežna ruska invazija na Ukrajino, ki je nemudoma prispevala k strmemu dvigu cen energentov, saj Evropa še naprej ostaja odvisna od uvoza nafte, zemeljskega plina in premoga iz Rusije. Poleg tega sta obe državi, tako Rusija kot Ukrajina, pomembni proizvajalki in izvoznici kmetijskih proizvodov. Na agroživilski sektor vplivajo cene gnojil, ki so prav tako poskočile, regija SVE pa je odvisna ravno od uvoza gnojil iz Rusije in Belorusije. Nadalje so višje svetovne cene in pomanjkanje kovin kot posledica vojne še zaostrile motnje v dobavni verigi. Vsi ti dejavniki so vodili v nadaljnje povečanje cen energentov in vhodnih surovin za podjetja, vključno s tistimi v SVE. Vir zaskrbljenosti v zvezi z bazo kupcev je tudi zmanjšanje kupne moči gospodinjstev. Gospodarstva v SVE se soočajo s pospešenim naraščanjem inflacije, večinoma zaradi dviga cen energentov, pa tudi zaradi vse višjih cen hrane.
 
Rusija ostaja pomembna trgovinska destinacija za regijo SVE, zlasti za baltske države. Tako je izvoz v Rusijo in uvoz iz nje v letu 2021 skupno znašal 15,1 odstotka litvanskega BDP. Ruska invazija na Ukrajino je sprožila tudi hudo humanitarno krizo s precejšnjimi gospodarskimi posledicami. Čeprav se pričakuje, da bodo vse države SVE v letu 2022 zabeležile nižje stopnje rasti kot pred vojno, pa bi lahko pritok ukrajinskih beguncev vsaj kratkoročno prispeval k rasti v regiji.
 
"Glede na te izzive pričakujemo, da se bodo primeri insolventnosti podjetij povečevali tudi v naslednjih četrtletjih", pojasnjuje Jarosław Jaworski, regionalni CEO za Coface Srednja in Vzhodna Evropa. "Posledice rusko-ukrajinske vojne bodo ta porast še pospešile, zlasti ker je malo verjetno, da bi se v regiji izvajali podporni programi za podjetja v tako velikem obsegu, kot smo mu bili priča med zaprtjem gospodarstev zaradi pandemije koronavirusa."

 

Download the publication

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Snemi sporočilo za javnost : Porast insolventnosti med podjetji v Srednji in Vzhodni Evropi (144,18 kB)

Stik


NATAŠA PETERLIN

DIREKTORICA MARKETINGA IN KOMUNIKACIJ
T. +386 (0)1 2005 811 M. +386 (0)40 808 121
natasa.peterlin@coface.com
DAVČNA ULICA 1 - 1000 LJUBLJANA – SLOVENIJA

Vrh