Porast insolventnosti med podjetji v Srednji in Vzhodni Evropi

V zadnjih dveh letih je insolventnost v regiji Srednje in Vzhodne Evrope (SVE) odvisna od različnih gospodarskih razmer, podpornih ukrepov in pravnih sprememb. Pandemija Covid-19, ki je sprožila gospodarsko recesijo in blokade, je namreč povzročila zaskrbljenost ne le za makroekonomsko dejavnost, temveč tudi za plačilno likvidnost podjetij. V letu 2020 se je rast v Srednji Evropi zmanjšala za 4 %, potem ko se je leta 2019 povečala za 4 %. V letu 2020 so vse države Srednje in Vzhodne Evrope zabeležile recesijo, od -8,1 % na Hrvaškem, ki jo je močno prizadel upad prihodkov iz turizma, ki so zavzeli precejšen delež BDP države, do manjšega padca v višini 0,1 %, zabeleženega v Litvi. Kriza brez primere je prisilila vlade, da so uvedle ukrepe za podporo gospodinjstvom in podjetjem. V zvezi s slednjimi so vključevali moratorije na vloge za insolventnost ter različne ukrepe za zmanjšanje posledic vpliva pandemije na likvidnostni položaj podjetij, da bi jih rešili pred stečajem. Ti ukrepi so med drugim vključevali oprostitve in odloge plačila davkov in prispevkov za socialno varnost, sheme dopustov, posojila, subvencije in drugo finančno pomoč, jamstva, dodatna plačila plač zaposlenih ter olajšanje in poenostavitev različnih upravnih postopkov. Čeprav bi se to med tako veliko krizo lahko zdelo paradoksalno, se je zaradi obsežnih podpornih ukrepov leta 2020 v državah Srednje in Vzhodne Evrope zmanjšala plačilna nesposobnost podjetij. Največje zmanjšanje sta zabeležili Litva in Latvija (za 50,3 % oziroma 34,2 %) ter Slovačka (-25.8%).
 
Čeprav je pandemija še vedno prisotna, so podjetja ustrezno prilagodila svoje poslovanje in dejavnosti, medtem ko so se v večini evropskih držav zapore umirile. Regionalna srednjeevropska rast se je leta 2021 povečala za 5,5 %, medtem ko naj bi letos izgubila zagon in dosegla 3,2 %. Najšibkejšo rast bodo zaradi trgovinskih povezav z Rusijo zabeležile baltske države, vendar bodo vse države verjetno trpele zaradi neposrednih in posrednih posledic rusko-ukrajinske vojne. Ukinjanje ukrepov je v regiji Srednje in Vzhodne Evrope že sprožilo povečanje števila insolventnosti podjetij. Regijsko povprečje BDP, izračunano na podlagi dinamike plačilne nesposobnosti držav, je leta 2021 pokazalo 34,7-odstotno povečanje v primerjavi s predhodnim letom (+1,5 % brez Poljske, kjer je skupno število postopkov naraslo predvsem zaradi novih postopkov, kot je pojasnjeno v nadaljevanju). Statistični podatki v številnih državah potrjujejo, da so se po upadu števila postopkov zaradi insolventnosti podjetij v letu 2020 ti postopki v letu 2021 povečali in ponovno dosegli zabeleženo raven iz leta 2019. V sedmih državah je bilo število insolvenčnih postopkov višje kot leto prej (Bolgarija, Češka, Madžarska, Litva, Poljska, Romunija in Slovaška), v petih državah pa se je zmanjšalo (Hrvaška, Estonija, Latvija, Srbija in Slovenija). Na Poljskem se je v letu 2021 število postopkov skoraj podvojilo, vendar je k temu močno prispeval porast namenskih postopkov, ki so se izvajali v podporo podjetjem, katera so imela likvidnostne težave zaradi pandemije. Čeprav naj bi bili ti ukrepi začasni, so veljali vse do konca leta 2021, ko so bili trajno implementirani v poljsko zakonodajo (glej podrobnosti o insolventnosti na Poljskem na strani 12). Kljub takšnemu porastu je stopnja insolventnosti na Poljskem, tj. delež skupnega števila postopkov v skupnem številu aktivnih podjetij, dosegla 0,06 %, kar pomeni, da je le 6 od 10 000 podjetij na Poljskem šlo skozi razpoložljive uradne postopke. Veliko višje stopnje insolventnosti so bile zabeležene v državah, kjer so postopki zaradi insolventnosti bolj priljubljeni - te stopnje so dosegle 1,61 % na Hrvaškem in 3,31 % v Srbiji. Nominalne vrednosti so bile v regiji Srednje in Vzhodne Evrope še posebej različne, saj nanje niso vplivale le njihove gospodarske razmere, ampak tudi opredelitve insolventnosti v posameznih državah (s spremembami insolvenčne zakonodaje ali bolj razširjeno uporabo postopkov zaradi insolventnosti).

Konec podpornih ukrepov in še zmeraj težavno okolje povzročata porast insolventnosti

Kot je navedeno zgoraj, je bilo povečanje števila postopkov zaradi insolventnosti v regiji Srednje in Vzhodne Evrope pričakovano zaradi namer vlad, da odpravijo obsežne podporne ukrepe. To se je že pokazalo v likvidnosti podjetij. Najnovejša raziskava o plačilih družbe Coface je potrdila, da so se povprečni plačilni roki poljskih podjetij z 48 dni v letu 2020 povečali na 56,7 dneva v letu 2021. Posledično so se plačilni zamiki približali ravni pred pandemijo, saj so leta 2019 dosegli 57,2 dneva. Poleg tega so svetovne gospodarske razmere povzročile zahtevnejše okolje za podjetja v Srednji in Vzhodni Evropi. Gospodarsko okrevanje, ki se je začelo sredi leta 2020, je bilo nekako hitrejše od pričakovanega in je sprožilo hitro rastoče povpraševanje, zlasti v proizvodnem sektorju. Cene energentov, prevoznih sredstev ter različnih kovin in vložkov, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu, so se dvignile. V primeru nekaterih od njih je pomanjkanje omejevalo raven proizvodnje. Najbolj očiten primer so polprevodniki, ki so skupaj s pomanjkanjem drugih komponent povzročili manjše število izmen in začasno zaprtje obratov za proizvodnjo vozil različnih avtomobilskih znamk. Posledično so višji stroški energije in goriva ob povišanih cenah surovin, ki se uporabljajo v proizvodnem procesu, vplivali na dobičkonosnost podjetij. Hkrati podjetja niso bila povsem prepričana, ali je mogoče vsa ta povečanja stroškov prenesti na njihove nasprotne stranke in končne kupce. Lahko bi izgubila svoj tržni delež, če temu ne bi sledili tudi njihovi konkurenti.
 
Tovrstna globalna slika je veljala za podjetja iz Srednje in Vzhodne Evrope zaradi njihove vključenosti v različne dobavne verige, gospodarske odprtosti ter njenih intenzivnih trgovinskih povezav z Zahodno Evropo. Države z najvišjim deležem izvoza v BDP so Slovaška (93 % izvoza blaga in storitev v BDP), Slovenija (84 %), Madžarska (81 %), Estonija (81 %), Litva (80 %) in Češka (73 %). Vendar so tudi drugi, ki se bolj osredotočajo na domače povpraševanje, zaznali globalne izzive, ki vplivajo tako na zunanjetrgovinsko dejavnost kot na domača gospodarstva.

Prenesi publikacijo