Novice in publikacije
07/03/2022
Publikacije s področja ekonomije

Rusko-ukrajinski konflikt: pred nami je stagflacija

Rusko-ukrajinski konflikt: pred nami je stagflacija

Zaostrovanje konflikta v Ukrajini in invazija na to državo, ki so jo ruske oborožene sile začele 24. februarja, sta pretresla finančne trge in drastično povečala negotovost glede okrevanja svetovnega gospodarstva dve leti po izbruhu pandemije covida-19.
 
Rusija je tretja največja svetovna proizvajalka nafte, druga največja proizvajalka zemeljskega plina in med petimi največjimi svetovnimi proizvajalci jekla, niklja in aluminija, zato bo vsakršno občutnejše zmanjšanje dobav energentov in kovin najverjetneje vodilo v hitro naraščanje svetovnih cen za te proizvode. Na začetni dan invazije so zato finančni trgi po vsem svetu strmo padli, cene nafte, zemeljskega plina, kovin in prehrambnih surovin (zlasti žita) pa poskočile. Visoke cene primarnih proizvodov smo že pred tem prepoznali kot tveganja, ki bi lahko zavrla okrevanje, stopnjevanje konflikta med Rusijo in Ukrajino pa povečuje verjetnost, da bodo cene primarnih proizvodov ostale na višji ravni še precej dlje. To obenem krepi nevarnost dolgotrajno visoke inflacije - a ne le za osnovne dobrine - s tem pa se povečuje tudi tveganje socialnih nemirov tako v razvitih gospodarstvih kot tudi v gospodarstvih v vzponu. Še zlasti ranljivi so sektorji, kot so avtomobilska industrija, promet in kemična industrija oziroma vse panoge, ki uporabljajo naštete surovine.
 
Glede na obseg sankcij, ki so jih napovedale zahodne države in njihove zaveznice, bo rusko gospodarstvo v letu 2022 zašlo v velike težave in zdrs v (globoko) recesijo, zaradi česar smo morali znižati oceno tveganje države z B na D. Zaradi odvisnosti od ruskih dobav nafte, predvsem pa zemeljskega plina, je obenem ravno Evropa najbolj izpostavljena posledicam konflikta. Skoraj nemogoče je, da bi lahko Evropa nadomestila oskrbo z zemeljskim plinom iz ruskih virov (ki predstavlja približno 40 % celotne porabe v Evropi) na kratek ali srednji rok, trenutne cene, če bodo ostale na takšni ravni do konca leta, pa bodo že znatno vplivale na inflacijo. Ocenjujemo, da bo inflacija v letu 2022 zrasla za najmanj 1,5 odstotne točke v primerjavi z našo predhodno napovedjo za evrsko območje. Posledično se bo znižala poraba gospodinjstev in upadla rast BDP. Medtem ko so nekatere države, kot sta Nemčija in Italija, bolj odvisne od ruskega zemeljskega plina, trgovinska soodvisnost držav evrskega območja kaže na splošno upočasnitev (za 1 odstotno točko po upoštevanju vpliva na zunanjo trgovino in poslovne naložbe). Popolna prekinitev oskrbe z ruskim zemeljskim plinom bi povečala nabavno vrednost za najmanj 4 odstotne točke - kar bi letno rast BDP v letu 2022 približalo stopnji nič.
 
Preostali deli sveta bodo gospodarske posledice občutili predvsem prek dviga cen primarnih proizvodov. To bo še okrepilo inflacijske pritiske, ki so v večini delov sveta obstajali že pred krizo, upad evropskega povpraševanja pa bo upočasnil svetovno trgovino. Tako kot ob vsakem povečanju cen primarnih proizvodov bodo še posebej prizadeti neto uvozniki energentov in živilskih proizvodov, kar še zlasti velja v negotovem in nestanovitnem cenovnem okolju, v katerem lahko v primeru nadaljnjega stopnjevanja konflikta ter novih sankcij in povračilnih ukrepov posameznih držav nastanejo še večje motnje v dobavni verigi. Na kratko: svet se je spremenil, enako pa velja tudi za tveganja.

 

Prenesi publikacijo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Snemi to publikacijo : Rusko-ukrajinski konflikt: pred nami je stagflacija (3,45 MB)

Stik


NATAŠA PETERLIN

DIREKTORICA MARKETINGA IN KOMUNIKACIJ
T. +386 (0)1 2005 811 M. +386 (0)40 808 121
natasa.peterlin@coface.com
DAVČNA ULICA 1 - 1000 LJUBLJANA – SLOVENIJA

Vrh