Novice in publikacije
26/05/2022
Publikacije s področja ekonomije

Srednje in dolgoročni vplivi vojne v Ukrajini na globalne sektorje: kako bo z njihovo odpornostjo?

Srednje in dolgoročni vplivi vojne v Ukrajini na globalne sektorje: kako bo z njihovo odpornostjo?

Posledice ruske invazije na Ukrajino, do katere je prišlo 24. februarja letos, bodo na kratki rok občutili vsi sektorji v šestih regijah po svetu1, za katere Coface objavlja ocene tveganj. Coface je v marca objavljenem članku na to temo2 pojasnil, da bo neposredne ali posredne posledice vojne najverjetneje občutila večina spremljanih sektorjev, med njimi petrokemični podsektor3 ter avtomobilski, prometni, tekstilno-oblačilni in kmetijsko-živilski sektorji. Pri tem bodo v sektorjih med podjetji razlike zaradi njihovega različnega položaja v dobavni verigi oziroma geografskega položaja. Članek se poglobi v dinamiko in obete navedenih sektorjev, zlasti pa prouči tiste, za katere Coface meni, da bi se na srednji do dolgi rok4 lahko izkazali za relativno odporne.
 
Coface pričakuje, da se bodo kot najodpornejši izkazali naslednji sektorji in podsektorji: mediji5 (podsegment segmenta IKT), farmacevtski izdelki in podsegment posebnih kemikalij. Ti imajo več skupnih lastnosti. So proticiklični, njihovi produkti in poglavitni trgi pa so koncentrirani v specifičnih delih sveta, zlasti v Aziji in Združenih državah Amerike, v manjši meri v Zahodni Evropi, pa še tam v razvitih gospodarstvih.
 
Obstajajo tudi visokotehnološke in inovativne industrijske dejavnosti, kjer so potrebna velika vlaganja v raziskave in razvoj, nove igralce pa čakajo visoke vstopne ovire. Dejansko v vsaki prevladuje zgolj zelo majhno število globalnih podjetij.
 
Na srednji do dolgi rok bodo prizadeti vsi sektorji, najbolj pa ciklični in energetsko intenzivni, kot so petrokemični, prometni6, papirni in tekstilno-oblačilni. Za vse je značilna cikličnost, poleg tega pa so za njimi leta spopadanja s tehnološkimi inovacijami, vse obširnejšo okoljsko zakonodajo in spremembami želja potrošnikov. Pri vsem tem pa bodo vsi sektorji po svetu in svetovna trgovina verjetno še naprej pod posrednimi vplivi koronavirusne pandemije, kot je lepo pokazalo nedavno zaprtje kitajskega pristanišča v Šanghaju, kjer oblasti uveljavljajo ničelno toleranco do virusa. Pri tem je pomembno, da je Kitajska leta 2020 obvladovala okrog 15 % svetovne trgovine, tako UNCTAD. Mesec pozneje, v času nastajanja tega članka, je zaprtje še kar trajalo.
 
Prej omenjeni sektorji, ki naj bi na srednji in dolgi rok najbolj trpeli zaradi prelivanja posledic vojne v Ukrajini, pa tudi zaprtja šanghajskega pristanišča, bodo šoke pričakali v različni finančni kondiciji. Tako že v samem prometnem sektorju obstajajo velike razlike med podsektorji. Medtem ko je pomorski tovorni promet v prvem četrtletju leta 2022 zabeležil dobiček v višini 28 % prihodkov od prodaje, je letalski promet zabeležil izgubo v višini 11 % prihodkov od prodaje (glej graf 2 v pdf).
 
Papirni sektor je dober primer sektorjev, ki bodo na srednji rok najbolj prizadeti. Sooča se namreč z izzivi krepitve digitalizacije svetovnega gospodarstva in uporabe družbenih omrežij. V kolikšni meri bo vse to vplivalo na trgovino na drobno (ki je povezana s tekstilno-oblačilnim sektorjem), pa se bo razkrilo na dolgi rok.
 
Kot omenjeno v naši makroekonomski raziskavi na to temo7, gospodinjstva pričakujejo občutno poslabšanje svoje finančne kondicije in gospodarstva nasploh, kar lahko na srednji rok negativno vpliva na sektor trgovine na drobno, pri čemer bodo različne regije različno prizadete.
 
Ne glede na vse bi znal biti vpliv na trgovino na drobno relativno šibek zaradi nekaterih blažilnikov, ki so jih vpeljale države, na primer denarno pomoč pri nakupu živil za najranljivejše segmente prebivalstva ali subvencionirane cene energije v Evropi. Potrebno bo skrbno spremljanje morebitne rasti števila plačilno nesposobnih podjetij med to krizo, da bi lahko vlade po potrebi sprejele zajezitvene ukrepe.
 
Tako so še zlasti razvita gospodarstva s podporo podjetjem in gospodinjstvom tudi na vrhuncu koronavirusne krize (spomladi leta 2020, ko so ukrepi zaprtja prizadeli polovico človeštva), prispevala k zajezitvi rasti števila plačilno nesposobnih podjetij.
 
Kmetijsko-živilski sektor ima izredno pomembne razsežnosti, zato bo njegova uspešnost v boju z izzivi, kot so na primer visoke cene hrane in surovin ter pomanjkanje gnojil, ključna, saj sta na kocki globalna varnost hrane in z njo politična stabilnost, če bi zaradi lakote prišlo do izgredov. Coface je razvil model, s katerim ugotavlja ranljivost regij v zvezi z visokimi cenami hrane in odvisnostjo od cen energentov. Rezultati modeliranja kažejo, da sta južna Azija in Afrika najbolj ranljivi regiji, pri čemer po svetu zaradi nezanesljive preskrbe s hrano trpi več kot 225 milijonov ljudi.
 
V kmetijsko-živilskem sektorju, pa tudi v energetiki in petrokemiji, bodo podjetja zaradi vojne v Ukrajini različno prizadeta. Pri tem bo pomembno, kje v dobavni verigi se nahajajo – višje ali nižje. Na splošno je pričakovati, da se bo večina sektorjev na srednji rok še naprej spopadala z vztrajnimi motnjami v dobavi. Te bo vojna samo še zaostrila, zlasti na področjih energije (predvsem v Evropi) in žit (saj so Ukrajina, Rusija in Belorusija pomembne proizvajalke žit). Vse to bodo spremljale še motnje v dobavi polprevodnikov, ki so se začele v začetku lanskega leta zaradi gospodarskega okrevanja po pandemiji. Dalj ko bo vojna trajala, bolj verjetno bomo priča šoku povpraševanja, s tem pa še bolj neugodnemu globalnemu okolju.
 
Coface poleg tega pričakuje, da bo na dolgi rok prišlo do prilagajanja navad tako potrošnikov kot podjetij (varčevanje z energijo, zamenjava pšenične moke z alternativnimi izdelki) in tudi sprememb v organizaciji dobavnih verig. Slednje bo zagotovo vplivalo na globalne dobavne verige. Tako na primer se ključne železniške tovorne poti med Evropo in Kitajsko, ki so prej prečkale Rusijo, sedaj selijo v srednjeazijski koridor (za katerega v času nastajanja tega članka niso veljale sankcije). Enako kot koronavirusna kriza bo tudi ta novi šok verjetno pospešil temeljito preoblikovanje tako organizacije dobavnih verig kot navad potrošnikov.

 

Prenesi publikacijo

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

-----

1 - Severna Amerika, Latinska Amerika, Azija - Pacifik, Srednja in Vzhodna Evropa, Zahodna Evropa, Bližnji vzhod in Turčija.
2 - Glej Coface Focus: Gospodarske posledice rusko-ukrajinskega konflikta: pred nami je stagflacija, 7. marec 2022.
3 - V metodologiji družbe Coface za ocenjevanje sektorskih tveganj je kemijski sektor sestavljen iz treh podsektorjev: petrokemije, specialnih kemikalij in gnojil.
4 - V tem članku je zaradi zelo spremenljivega globalnega geopolitičnega okolja srednjeročna perspektiva opredeljena kot perspektiva za približno šest mesecev vnaprej. Dolgoročna je opredeljena kot obdobje od šestih mesecev do enega leta.
5 - Metodologija družbe Coface za oceno sektorskega tveganja za sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) vključuje več segmentov: telekomunikacije, elektroniko, medijski segment in zadnji segment, ki ga sestavljajo računalniki, programska oprema in oprema IT
by computers, software and IT equipment.
6 - Glej članek Coface Focus - Vojna v Ukrajini: maj 2022, Oddelek za ekonomske raziskave družbe Coface v sodelovanju s Francoskim inštitutom za mednarodne odnose (Institut français des relations internationales - IFRI)

 

Snemi to publikacijo : Srednje in dolgoročni vplivi vojne v Ukrajini na globalne sektorje: k... (1,97 MB)

Stik


NATAŠA PETERLIN

DIREKTORICA MARKETINGA IN KOMUNIKACIJ
T. +386 (0)1 2005 811 M. +386 (0)40 808 121
natasa.peterlin@coface.com
DAVČNA ULICA 1 - 1000 LJUBLJANA – SLOVENIJA

Vrh