Evropa
Velika Britanija
Angola
Turčija
Združeni arabski emirati
KitajskaStabilna rast, ki jo poganjata turizem in naložbe
Pričakuje se, da bo rast v letu 2026 ostala močna, poganjali pa jo bodo isti dejavniki kot v letu 2025. Turizem bo med njimi ostal najmočnejši, saj ga bo spodbujala vse številčnejša premožna evropska klientela iz Združenega kraljestva, Francije, Nemčije in Portugalske ter drugih držav, katerih prihod naj bi olajšala odprtje novih letalskih prog.
K rasti bodo prispevale tudi naložbe. V okviru Strateškega načrta za trajnostni razvoj za obdobje 2022–2026, katerega cilj je do leta 2026 doseči 50-odstotni delež obnovljivih virov energije v energetski mešanici, potekajo številni projekti elektrifikacije, predvsem na podeželju, in projekti za povečanje zmogljivosti proizvodnje električne energije potekajo v okviru Strateškega načrta za trajnostni razvoj 2022–2026, katerega cilj je doseči 50-odstotni delež obnovljivih virov energije v energetski mešanici do leta 2030 in 100-odstotni delež do leta 2050. Projekti vključujejo širitev vetrnega parka na otoku Santiago, katerega zmogljivost se bo povečala z 9 MW na 22 MW, ter gradnjo osmih novih sončnih elektrarn, od katerih se bo gradnja nekaterih začela že leta 2026. Zelenortski otoki bodo nadaljevali tudi z vlaganji v prometno infrastrukturo med otoki, kot je na primer širitev pristanišča Santo Antão. Te naložbe financirajo predvsem multilateralni partnerji (MDS prek svojega instrumenta RSF, Svetovna banka, EIB, Afriška razvojna banka). Gradnjo velikih turističnih kompleksov – vključno z nastanitvami, restavracijami in golf igrišči – financirajo neposredne tuje naložbe (Portugalska, Španija, Nizozemska, Francija, ZDA in Kitajska). Vendar te naložbe ne bodo omogočile diverzifikacije gospodarstva, ki ostaja občutljivo na morebitno upočasnitev rasti v Evropi.
Ker je kapverški eskudo vezan na evro, bi morala apreciacija evropske valute glede na dolar in umirjanje cen surovin pripomogla k upočasnitvi inflacije v letu 2026. Te okoliščine, skupaj z naraščajočimi prihodki iz turizma, povečanimi nakazili iz diaspore in redistributivnimi socialnimi politikami – od katerih so nekatere usmerjene v zmanjševanje revščine –, bi morale pripomogti k pospešitvi zasebne potrošnje.
Primarni presežek pomaga zmanjševati dolg
Javni primanjkljaj naj bi se v letu 2026 še naprej zmanjševal. Prihodki se bodo povečali zaradi višjih davkov na turistične prihode, tobak in alkohol, zmanjšanja carinskih oprostitve za določene uvožene izdelke (potrošniško blago in polpredelana živila) ter širitve davčne osnove z zmanjšanjem davčnih lukenj in bojem proti davčnim utajam. Naložbe v energetsko infrastrukturo bodo delno financirane z uvedbo davka na ogljik in ciljnih davčnih spodbud za obnovljive vire energije ter električna vozila. Hkrati naj bi se povečali socialni transferji, da bi podprli izraženi cilj izkoreninjenja skrajne revščine do leta 2026, čeprav se zdi, da bo to težko doseči. V skladu s priporočili Mednarodnega denarnega sklada (IMF) vlada načrtuje tudi omejitev javnih izdatkov za plače kot deleža BDP, postopno zmanjšanje subvencij javnim podjetjem ter prestrukturiranje nekaterih med njimi z delno privatizacijo in javno-zasebnimi partnerstvi.
Javna poraba bi se zato povečevala počasneje kot prihodki, kar bi ustvarilo majhen primarni presežek in omogočilo nadaljnje zmanjševanje javnega dolga, od katerega dve tretjini imajo v lasti tuji upniki, predvsem multilateralne institucije, kot so Svetovna banka, Afriška razvojna banka in MDS, v obliki ugodnih posojil. Približno eno petino zunanjega dolga imajo v lasti dvostranski upniki, kot so Portugalska, Kitajska in Kuvajt, medtem ko je nekaj manj kot četrtino v lasti komercialnih upnikov, med katerimi prevladujejo portugalske banke. Zelenortski otoki imajo koristi tudi od inovativnega mehanizma za pretvorbo dolga v naložbe v podnebne ukrepe. Že 12 milijonov EUR državnih obveznic, ki jih ima v lasti Portugalska, je bilo pretvorjenih v financiranje za ohranjanje okolja in gradnjo infrastrukture, odporne na podnebne spremembe. Končno bi bilo mogoče v okviru istega mehanizma pretvoriti vse portugalske terjatve, ki znašajo približno 140 milijonov EUR. Krepitev tega mehanizma, skupaj z odprtjem posebnih gospodarskih con leta 2026, naj bi pripeljala do nadaljnjega pospeška tujih naložb.
Tekoči račun je od leta 2024 v plusu, zahvaljujoč presežku v bilanci storitev, ki ga ustvarja nenehna rast turizma. Presežek izravnava zelo velik trgovinski primanjkljaj, ki se bo po pričakovanjih leta 2026 še poslabšal zaradi uvoza, povezanega z gradnjo turistične in energetske infrastrukture. Kljub temu naj bi bil saldo tekočega računa še naprej pozitiven zaradi nakazil iz diaspore in izplačil Mednarodnega denarnega sklada v okviru njegovih programov pomoči (ECF in RSF). Ta situacija je Zelenortskim otokom omogočila, da so odplačali del svojega dolga in povečali devizne rezerve, ki znašajo 6,8 mesecev uvoza.
V letu 2026 so verjetne politične spremembe
Zelenortski otoki so ena redkih stabilnih demokracij v Afriki. Na zadnjih parlamentarnih volitvah aprila 2021 je Gibanje za demokracijo (MPD, desnosredinska stranka) ohranilo absolutno večino (38 od 72 sedežev) in ponovno izvolilo Ulissesa Correia e Silvo, ki je bil predsednik vlade od leta 2016. Vendar so na predsedniških volitvah oktobra istega leta v prvem krogu zmagal José Maria Neves, član glavne opozicijske stranke, Afriške stranke za neodvisnost Zelenortskih otokov (PAICV, levica). V tem polparlamentarnem sistemu je njegova zmaga zaznamovala začetek obdobja de jure sobivanja, čeprav ima predsednik v resnici veliko manj pomembno vlogo kot predsednik vlade in ima le malo vpliva na oblikovanje politike. Vendar zmaga stranke PAICV na občinskih volitvah decembra 2024 (15 od 22 občin), ki je privedla do preoblikovanja vlade, napoveduje zamenjavo vlade na parlamentarnih volitvah aprila 2026. Ta izid odraža nezadovoljstvo prebivalstva s socialno-ekonomskimi rezultati politike stranke MPD, ki kljub svojim volilnim obljubam ni uspela bistveno izboljšati življenjskih pogojev (odpraviti skrajne revščine) niti zagotoviti dostopa do osnovnih storitev (zdravstvo, izobraževanje itd.).
Zelozeltski otoki, ki so blizu svoji nekdanji kolonialni sili, Portugalski, vzdržujejo tudi zelo dobre odnose z drugimi portugalsko govorečimi afriškimi državami, tj. z Angolo, Mozambikom in Gvinejo-Bissau. Ti odnosi se odražajo v dvostranskih sporazumih na področjih izobraževanja, pomorske varnosti in trgovine. Zelenortski otoki redno sodelujejo s temi državami v okviru CPLP (Skupnosti portugalsko govorečih držav) ter spodbujajo gospodarsko izmenjavo, medsebojne naložbe in skupne diplomatske pobude, zlasti na področju regionalne varnosti in trajnostnega razvoja.
Na mednarodni ravni je Zelenortski otoki zavzeli v glavnem prozahodno stališče. ZDA naj bi ostale pomemben politični partner, kar je pokazal obisk ameriškega državnega sekretarja Anthonyja Blinkena januarja 2024, namenjen okrepitvi sodelovanja med državama z namenom zagotavljanja regionalne varnosti in boja proti piratstvu. Enako velja za Evropo na področju varnosti (boj proti trgovanju z drogami in ljudmi), turizma – zlasti za Združeno kraljestvo, ki prispeva več kot četrtino obiskovalcev – ter neposrednih tujih naložb. Zelenortski otoki in EU sta se prav tako dogovorila, da bosta do leta 2029 podaljšala ribiški sporazum, ki omogoča dostop do teritorialnih vod arhipelaga v zameno za plačilo (3,9 milijona EUR v tem obdobju). Tudi Kitajska bo ostala strateška partnerica in bo še naprej vlagala v zdravstveni in turistični sektor ter v razvoj posebne gospodarske cone, usmerjene v modro gospodarstvo.