Litva

Trajna in stabilna rast v letu 2025

V letu 2025 naj bi rast ostala močna, precej nad povprečjem evroobmočja. To v veliki meri podpirajo nadaljnja poraba sredstev EU (10,2 milijarde EUR za obdobje 2021–2027, približno 15 % BDP, pri čemer je bilo do konca leta 2024 dodeljenih 45 % sredstev, izplačanih pa manj kot 10 %). Predvsem na izvoz usmerjen industrijski sektor (strojništvo, električna in elektronska oprema, kemikalije), ki predstavlja 46 % BDP, se je prilagodil izgubi ruskega trga in še naprej pozitivno prispeva k gospodarstvu. Nedavni pozivi k okrepitvi nearshoringa kot dela naraščajočih prizadevanj za reshoring v odzivu na Kitajsko bi lahko koristili tudi litovskim podjetjem. Članstvo države v evroobmočju olajšuje tokove neposrednih tujih naložb (FDI), kar bo podprlo ta zagon. Storitve (63 % BDP) bodo ostale ključni steber gospodarstva, zlasti nastajajoči sektorji, kot so finančne storitve in tehnološki outsourcing, za katere se pričakuje rast zaradi naraščajočega svetovnega povpraševanja po digitalizaciji in storitvah v oblaku. Kljub izgubi trgovine z Rusijo in Belorusijo ostaja promet rastoči sektor po dokončanju visokohitrostnih prometnih koridorjev sever–jug skozi baltske države (Rail Baltica). Pričakuje se tudi izboljšanje cestnih povezav s Poljsko in preostalim delom EU.

Nadaljnja rast realnih plač in stalno zniževanje obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) dodatno spodbujata zasebno potrošnjo (60 % BDP). Kljub visoki stopnji brezposelnosti (6,3 % v aprilu 2025) je trg dela ostal napet zaradi znatne strukturne komponente brezposelnosti, ki povzroča pomanjkanje delovne sile v ključnih sektorjih. Priseljevanje ukrajinskih beguncev je pritisk le neznatno in začasno ublažilo. Vendar se inflacija močno pospešuje (4,1 % v aprilu 2025 v primerjavi z 0,7 % v letu 2024) zaradi manj ugodne primerjalne osnove za cene energije kot v letu 2024 ter zaradi nadaljnjega dviga cen storitev, ki ga spodbujajo prav povečanja plač. Močno potrošniško povpraševanje prav tako prispeva k inflacijskim pritiskom, prav tako pa tudi načrtovano povišanje DDV na nastanitev, prevoz in kulturo, ki se bo januarja 2026 povečalo z 9 % na 12 %. Poleg tega znatne naložbe v nakopičene prihranke podjetij dodatno spodbujajo gospodarsko dejavnost, medtem ko se poslovno zaupanje izboljšuje.

Proračun pod pritiskom zaradi obrambnih izdatkov

Proračun bo v letu 2025 ostal v primanjkljaju zaradi strmega povečanja vojaških izdatkov (povečanih na 3 % BDP) in ponovnega zagona strateških infrastrukturnih projektov, vključno z nekaterimi sestavnimi deli pobude Rail Baltica. Na strani prihodkov se vlada zanaša na povišanje stopnje davka na dobiček pravnih oseb s 15 % na 16 % v januarju 2025 ter na podaljšanje (odobreno aprila 2024) izrednega davka na dobičke bank, ki je v letu 2023 prinesel 256 milijonov EUR. Leta 2026 bo vlada nadaljevala z zviševanjem stopnje davka od dobička pravnih oseb (z 16 % na 17 %). Vendar ti ukrepi ne bodo uspeli izravnati obsega novih odhodkov. Poleg tega naj bi reforma davka na dohodek (januar 2025), ki izvzema prejemnike minimalne plače, zmanjšala davčno osnovo, čeprav bo to delno nadomeščeno z višjimi davčnimi stopnjami za višje dohodke. Kljub mešani strategiji financiranja (domači proračunski viri, evropska sredstva in zadolževanje) se bo javni dolg povečal (čeprav bo ostal zmeren) zaradi prednostne obravnave varnostnih vprašanj in ohranjanja ravni javnih naložb.

Pričakuje se, da bo tekoči račun v letu 2025 na splošno ostal stabilen, z rahlim primanjkljajem. K temu prispevata odpornost izvoza storitev in transferji iz Evropske unije (EU). Vendar pa nanj vpliva več dejavnikov: povečan uvoz vojaške opreme ter odvisnost od uvoza energije, investicijskega blaga in vmesnih proizvodov. Čeprav je izvoz v ZDA omejen (približno 4 % skupnega izvoza), bi lahko sektorja pohištva in strojev utrpela posledice šibkejšega svetovnega povpraševanja. Poleg tega je Litva zaradi posredne izpostavljenosti prek evropskih vrednostnih verig občutljiva na zvišanja ameriških carin.

Krhka koalicija v napetem geopolitičnem kontekstu

Levosredinska Litovska socialdemokratska stranka (LSDP) je zmagala na volitvah oktobra 2024 in povečala svojo zastopanost v parlamentu s 13 na 52 sedežev. Kasneje je oblikovala tristransko koalicijo z Zvezo levih demokratov – Za Litvo (DSVL, zmerna levica, 14 sedežev) in novo populistično stranko Zora Nemunasa (PPNA, 20 sedežev). Skupaj ima koalicija udobno večino 86 od 141 sedežev. Vendar pa koalicija ostaja krhka, zlasti zaradi nejasne ideologije stranke PPNA in polemik okoli njenega vodje Remigijusa Žemaitaitisa, proti kateremu je potekala preiskava zaradi antisemitskih objav in ki je bil aprila 2024 prisiljen odstopiti s svojega sedeža v Seimasu. Vključitev stranke PPNA v vlado je sprožila kritike predsednika Gitanasa Naus?de, ki je bil maja 2024 ponovno izvoljen za drugi petletni mandat, pa tudi s strani več zahodnih partnerjev. Poleg tega poteka proti predsedniku vlade preiskava, saj naj bi podjetje, v katerem ima 49-odstotni delež, morda neupravičeno pridobilo subvencionirano javno posojilo. Tveganje notranjih napetosti ostaja visoko. Kljub tem trenjem nova vlada ohranja proevropsko in pro-poslovno stališče. Na socialnem področju si prizadeva za povečanje družinskih dodatkov, indeksacijo pokojnin glede na inflacijo, okrepitev boja proti neprijavljenemu delu ter izboljšanje konkurenčnosti trga z električno energijo. Vendar bi izvajanje teh reform lahko upočasnila šibka koalicijska disciplina in birokratska neučinkovitost, ki sta bili opazni že v prejšnjem mandatu.

Na mednarodnem področju Litva ostaja trdno usklajena z evro-atlantskimi stališči. Varnostno sodelovanje z Nemčijo se je decembra 2023 poglobilo s podpisom dvostranskega sporazuma, ki omogoča stalno stacioniranje nemške brigade (4.800 vojakov) na litovskem ozemlju od leta 2025 dalje. Brigada je bila aktivirana aprila 2025, kar je pomenilo pomemben korak pri krepitvi vzhodnega krila Nata. To sodelovanje dopolnjuje že zgrajeno mejno ograjo z Belorusijo, ki jo Rusija uporablja kot orodje vpliva v hibridni vojni. Odnosi z Moskvo in Minskom ostajajo izredno sovražni, medtem ko so se odnosi s Kitajsko poslabšali tudi od odprtja tajvanskega predstavništva v Vilni konec leta 2021. V odgovor je Peking uvedel neuradno trgovinsko embargo, ki velja še leta 2025 in omejuje dvostranske izmenjave. Sredi teh napetosti Litva nadaljuje prizadevanja za diverzifikacijo oskrbe z energijo prek terminalov za utekočinjeni zemeljski plin v Klaipėdi (nacionalni) in Inkoo (Finska), ki se uporabljata v sodelovanju z drugimi baltskimi državami.

Zadnja posodobitev: junij 2025