Gradbeništvo

Po zmernem letu 2025 naj bi gradbena dejavnost v letu 2026 na splošno ostala zmerna. V Evropi se kažejo nasprotujoči si trendi: nekatere države se še naprej spopadajo s težavami, druge pa kažejo večjo moč, deloma tudi zaradi finančne podpore Evropske unije. Severna Amerika se sooča z upočasnitvijo rasti, pri čemer visoke obrestne mere za hipotekarna posojila pritiskajo na stanovanjski trg v ZDA, v Kanadi pa je rast zastala. Azijsko-pacifiška regija kaže mešano sliko: Kitajska ostaja šibka zaradi zadolženosti in presežne ponudbe, medtem ko Indija in deli jugovzhodne Azije ohranjajo rast. Regija Zaliva izstopa z močno dejavnostjo, čeprav bi lahko nižje cene nafte in naraščajoči stroški umirili ambicije.

Stanovanjski trgi se po dveh zahtevnih letih začenjajo stabilizirati, kar podpirajo znižanja obrestnih mer in izboljšanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj. Komercialno gradbeništvo se počasi okreva, pri čemer logistika in podatkovni centri predstavljajo žarišča rasti, medtem ko ostajajo pisarniški prostori in širša nestanovanjska dejavnost še vedno v zatišju. Gradbeništvo je najbolj odporen segment, ki ga poganjajo vladni infrastrukturni projekti.

Dekarbonizacija ostaja strateška prednostna naloga sektorja, zlasti na področju gradbenih materialov, ki pomembno prispevajo k globalnim emisijam. Čeprav podjetja močno vlagajo v okolju prijaznejše tehnologije, te pobude zahtevajo znatne kapitalne izdatke, kar povzroča izzive pri dobičkonosnosti – zlasti za manjša podjetja s starejšimi sredstvi.

Gradbena podjetja se še naprej soočajo s šibkim finančnim položajem, visoko zadolženostjo in naraščajočimi stroški. Stopnje insolventnosti ostajajo visoke, kar odraža strukturne ranljivosti v celotnem sektorju. Nepremičninski trg – pomemben dejavnik povpraševanja – se še ni v celoti opomogel, kar povečuje negotovost glede prihodnjih naročil in investicijskih odločitev.

Zmerne napovedi za leto 2026

Evropsko gradbeništvo naj bi se v letu 2026 razširilo po zadržanem letu 2025, v katerem so številni ključni trgi – kot sta Francija in Nemčija – doživeli upočasnitev rasti. Nasprotno pa je Španija ostala relativno odporna in izkorišča tudi posebej ugodno ponudbo projektov. Združeno kraljestvo se nahaja nekje vmes, saj šibek zasebni sektor nadomeščajo naraščajoče naložbe v infrastrukturo, kar podpira bolj pozitivne obete za leto 2026.

V Severni Ameriki se gradbena dejavnost upočasnjuje. Kanadski stanovanjski sektor ostaja v zastoju, medtem ko se mehiški sektor gradbeništva slabša zaradi zmanjšanega »friend-shoringa« in fiskalne konsolidacije. Gospodarske napovedi za ZDA so negotove, saj stanovanjski trg upada zaradi visokih hipotekarnih obrestnih mer, upočasnjuje se gradbeni sektor, hkrati pa se relativno zmanjšuje tudi dejavnost na področju nestanovanjskih objektov. Te izzive še dodatno zaostruje vse hujše pomanjkanje kvalificirane delovne sile in visoki stroški surovin, deloma zaradi uvoznih pritiskov.

Azijsko-pacifiška regija kaže mešano sliko. Kitajska še naprej zavira regionalno dejavnost zaradi šibke prodaje, nizkih marž in vztrajnih skrbi glede zadolženosti. V Avstraliji se v letu 2026 pričakuje postopno izboljšanje, medtem ko naj bi Indija ohranila trdno rast, čeprav v počasnejšem tempu kot v preteklih letih.

V regiji Zaliva gradbeništvo ostaja močno v Savdski Arabiji in Združenih arabskih emiratih (ZAE). Rast naj bi se nadaljevala tudi v letu 2026, čeprav bi nižje cene nafte, zamude pri projektih in naraščajoči stroški lahko umirili ambicije zadevnih vlad.

Napovedi za gradnjo stanovanj so raznolike

Po tem, ko je v prvih osmih mesecih leta 2025 ponovno upadla za skoraj 1 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta – predvsem zaradi skoraj 6-odstotnega upada v Nemčiji in Franciji – naj bi se evropski stanovanjski sektor v letu 2026 ponovno okrepil, podprt z znižanji obrestnih mer v preteklih letih s strani Evropske centralne banke in drugih centralnih bank, čeprav so dolgoročne obrestne mere ostale visoke, kar omejuje učinek v državah z dolgoročnimi fiksnimi hipotekarnimi obrestnimi merami, kot je Francija. Po dveh zahtevnih letih cene stanovanj v večini držav dosegajo dno, število gradbenih dovoljenj pa se končno povečuje, kar nakazuje bolj zdravo stanje v prihodnosti – celo v Franciji in Nemčiji, čeprav slednja izhaja iz zelo nizke izhodiščne ravni. Kljub temu ostajajo marže nizke, stroški servisiranja dolga so visoki, število stečajev pa ostaja visoko.

V ZDA ostajajo dolgoročne fiksne obrestne mere za hipotekarna posojila visoke: 30-letna fiksna obrestna mera Freddie Mac je še vedno okoli 6,4 % in zavira povpraševanje. Realni izdatki za gradnjo so se v prvih sedmih mesecih leta 2025 v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zmanjšali za skoraj 5 %. Te obrestne mere presegajo obrestne mere obstoječih hipotek, kar prispeva k zastoju na trgu, saj novi kupci ne morejo vstopiti na trg, prodajalci pa se ne želijo odpovedati svojim hipotekam z nizkimi obrestnimi merami. Glede na upočasnjeno gospodarsko rast in upad števila izdanih gradbenih dovoljenj skozi leto 2025 se pričakuje, da bo stanovanjski trg v letu 2026 ostal šibak.

V večjem delu azijsko-pacifiške regije stanovanjski sektor ostaja šibak. Kitajska se sooča s težavami zaradi presežne ponudbe, medtem ko slabe demografske razmere na Japonskem in v Južni Koreji omejujejo rast. Vendar urbanizacija še naprej podpira dejavnost v Indiji in večjem delu jugovzhodne Azije. Avstralija doživlja okrevanje, ki ga poganjajo nižje obrestne mere in naraščajoče število odobrenih gradbenih dovoljenj.

Infrastruktura še vedno stabilna

Gradbeništvo je bilo najbolj stabilen segment v Evropi – v prvih osmih mesecih leta 2025 je v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zraslo za 1,5 % – in naj bi v letu 2026 še naprej raslo. Dejavnost bodo spodbujale vladne pobude – kot so nemški infrastrukturni načrti – in sredstva EU. Zadnji obroki iz Evropskega sklada za okrevanje in odpornost (RRF), ki skupaj znašajo okoli 35 milijard EUR, bodo dodeljeni Španiji in Italiji. Vendar pa lahko fiskalna konsolidacija in prihajajoče volitve omejijo naložbe v nekaterih državah, na primer občinske volitve v Franciji leta 2026. Pomanjkanje delovne sile ostaja pomembna ovira, ki zvišuje stroške, čeprav so se marže v veliki meri ohranile, stečaji pa so bili razmeroma omejeni.

V ZDA je gradbeništvo ohranilo zagon – čeprav je bila dejavnost v prvih sedmih mesecih leta 2025 nespremenjena po močni rasti v prejšnjih dveh letih – in naj bi v letu 2026 še naprej stabilno raslo, pri čemer naročila v zaostanku podpirajo približno tri četrtine trenutne dejavnosti. Pomanjkanje delovne sile je akutno, kar vodi do rastočih plač in višjih stroškov, ki jih še poslabšujejo carine. Kljub temu so podjetja doslej uspela ohraniti marže.

V azijskih državah v razvoju ostaja potreba po izboljšanju infrastrukture visoka, kar podpira ugodne obete v Indiji in na Kitajskem, kjer se vladne naložbe nadaljujejo. Pričakuje se tudi, da bodo javni izdatki ohranjali aktivnost v razvitih državah, zlasti na Japonskem in v Avstraliji, s poudarkom na digitalni infrastrukturi, energetiki in odpornosti proti naravnim nesrečam.

Na podlagi ambicioznih načrtov vlade v Savdski Arabiji (Vizija 2030) in Združenih arabskih emiratih (Gospodarska vizija Abu Dhabija 2030 in Industrijska strategija Dubaja 2030) še naprej spodbujajo močno rast, saj si prizadevajo za diverzifikacijo gospodarstva in zmanjšanje odvisnosti od proizvodnje ogljikovodikov.

Pričakovano počasno okrevanje v komercialnem sektorju

Evropski nestanovanjski sektor je v letu 2025 stagniral – število gradbenih dovoljenj se je v 12 mesecih do junija v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zmanjšalo za približno 2 % (brez upoštevanja pisarniških prostorov), število pisarniških stavb v EU pa se je zmanjšalo za 15 % – vendar se v letu 2026 pričakuje skromno izboljšanje, saj podjetja načrtujejo povečanje kapitalskih vlaganj, potem ko so jih zaradi negotovosti in visokih obrestnih mer zadrževala. Čeprav se trg pisarniških prostorov še naprej sooča s težavami, so se cene komercialnih nepremičnin na splošno stabilizirale, saj se drugim vrstam komercialnih nepremičnin, kot so logistika in skladiščenje, še vedno dobro godi.

V ZDA je poslovno dejavnost poganjala zaporedna vala naložb – najprej v proizvodnjo informacijsko-komunikacijske tehnologije (predvsem zaradi zakona CHIPS), nato pa je sledil razcvet podatkovnih centrov. Pričakuje se, da se bo rast slednjih nadaljevala tudi v letu 2026, pri čemer bodo zaostanki pri izvedbi projektov podpirali dejavnost skozi celo leto. Če izvzamemo proizvodnjo IKT in podatkovne centre, se je komercialno gradbeništvo v prvih sedmih mesecih leta 2025 v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zmanjšalo za 7 %. Poleg tega se je rast cen komercialnih nepremičnin upočasnila, napovedi za druge sektorje pa kažejo na morebitno nadaljnje upočasnjevanje.

Gospodarske napovedi za azijsko-pacifiško regijo so bolj raznolike. Gradnja nestanovanjskih objektov na Kitajskem ostaja zadržana, z nizko izkoriščenostjo zmogljivosti in omejenimi naložbami. Južna Koreja beleži podobne trende. Nasprotno pa Japonska in Avstralija kažejo ugodnejše obete, saj cene poslovnih nepremičnin ostajajo ugodne, naložbene namere pa so pozitivne. Kljub negotovostim glede carin naj bi obeti za kapitalske naložbe v Indiji še naprej podpirali komercialno gradnjo, država pa ostaja privlačna alternativa Kitajski.

Počasna rast, a stabilne napovedi za gradbene materiale

Povpraševanje po cementu in betonu naj bi se v Evropi in Severni Ameriki leta 2026 rahlo povečalo, tako v smislu obsega kot cen. V razvijajočih se regijah, kot sta Afrika in Azija, bo rast obsega verjetno presegla rast cen. Tudi Bližnji vzhod – zlasti Savdska Arabija in Združeni arabski emirati – izstopa z močnimi obeti rasti.

Podjetja za gradbene materiale so v veliki meri ohranila svojo moč pri določanju cen, zlasti v segmentih težjih materialov. Posledično je prodaja presegla rast obsega (ki je občasno upadala), dobičkonosnost pa je na splošno ostala stabilna.

Gradbeni sektor – zlasti industrija gradbenih materialov – znatno prispeva k svetovnim emisijam ogljika. Proizvodnja materialov, kot so cement, jeklo in steklo, je energetsko intenzivna in povzroča znatne emisije toplogrednih plinov. V odgovor na to industrija močno vlaga v pobude za dekarbonizacijo. Vendar pa s tem povezani kapitalski izdatki predstavljajo znaten finančni izziv, zlasti za manjša podjetja s starejšimi obrati in opremo.