Turčija: Potres je povečal inflacijsko tveganje in politično negotovost

6. februarja so jugovzhodne pokrajine Turčije prizadeli potresi, v katerih je v Turčiji in Siriji umrlo več kot 40.000 ljudi. Po podatkih Združenih narodov bi se to število, ki še zdaleč ni dokončno, lahko podvojilo. Na milijone ljudi potrebuje humanitarno pomoč, zdravstveno osebje pa si prizadeva preprečiti širjenje bolezni v centrih, kjer je nastanjenih več deset tisoč beguncev.
 
Vpliv nesreče na turško gospodarstvo je za zdaj še zelo negotov, vendar je znesek, potreben za obnovo, že ocenjen na 50 do 85 milijard dolarjev. V 11 mestih so bile razglašene izredne razmere. Med njimi so Kahramanmaraş, Hatay in Gaziantep, ki so ključna regionalna središča za logistiko, proizvodnjo in izvoz. Te regije ustvarijo približno 12 % BDP države, 20 % celotne kmetijske in gozdarske proizvodnje, 10 % predelovalne proizvodnje in skoraj 15 % gradbene dejavnosti.
 
Čeprav je inflacija že zdaj zelo visoka (58 %), naj bi se zaradi izgube kmetijske proizvodnje in začetka ramadana v marcu ta pojav še povečal. Coface ocenjuje, da bo inflacija leta 2023 v povprečju znašala 50 %, medtem ko je leta 2022 dosegla kar 72 %.
 
Kratkoročno se bo rast po pričakovanjih močno upočasnila. Po potresu leta 1999 se je BDP zmanjšal za 3,3 %, nato pa se je leta 2000 okrepil za 6,8 %. Družba Coface je v začetku leta ocenila, da se bo BDP leta 2023 povečal za 3,5 %, pri čemer ta številka ne upošteva učinkov potresa, ki jih je treba še natančno opredeliti. Nekatere tovarne so bile namreč v celoti ali delno uničene. Turški bančni nadzorni organ (BDDK) je prav tako razširil prožnost zadolževanja za tiste, ki jih je prizadel potres. S tem naj bi prizadetim podjetjem omogočil, da nadomestijo del izgube dobička in poslabšanje denarnih tokov.
 
Po naši analizi so v nesreči najbolj prizadeti tekstilna, prehrambena in storitvena industrija, IKT, kovine, kemikalije in trgovina na drobno. Srednjeročno bi lahko potreba po obnovi območja s površino približno 110.000 km2 (večje od Danske, Nizozemske, Švice ali Belgije), na katerem živi 13 milijonov ljudi, podprla gradbeni sektor. Predsednik Erdogan je dejal, da se bo gradnja 30.000 stanovanjskih stavb na potresnem območju začela marca.
 
Na političnem področju bi lahko učinki potresa skupaj z lanskimi gospodarskimi pretresi (zgodovinsko visoka inflacija, šibkost turške lire itd.) preusmerili pozornost volivcev na domače razmere. Volitve so bile načrtovane za 14. maja, vendar se razpravlja o tem, ali jih bo sploh mogoče izvesti. Opozicija poziva k njihovi izvedbi, vendar je v zvezi s tem še veliko negotovosti.