Anketa družbe Coface o plačilih podjetij na Kitajskem: vse večja tveganja zaradi motenj v dobavni verigi in naraščajočih cen surovin

Odkrijte anketo družbe Coface o plačilih podjetij na Kitajskem. Ocenite naraščajoča tveganja dobavnih verig in cen surovin, ki vplivajo na poslovno okolje na Kitajskem.

Anketa družbe Coface o plačilih podjetij na Kitajskem za leto 2022 kaže, da je bilo leta 2021 zamud pri plačilih podjetij manj, vendar so bile daljše kot v prejšnjem letu. Povprečna zamuda pri plačilu se je z 79 dni v letu 2020 povečala na 86 dni v letu 2021. Podjetja v devetih od 13 sektorjev so navedla, da so se zamude pri plačilih podaljšale, in sicer najbolj v agroživilskem sektorju (43 dni), ki mu sledijo lesni, prometni in tekstilni sektor.

Več podjetij poroča o izjemno dolgih zamudah pri plačilih, tj. več kot šest mesecev, in sicer je njihov delež v letu 2021 porasel s 15 % na 19 %. Še bolj zaskrbljujoče je, da se je znatno povečalo število podjetij, ki beležijo izjemno dolge zamude pri plačilih zneskov, ki presegajo 10 % njihovega letnega prometa, in sicer s 27 % v letu 2020 na 40 % v letu 2021, zlasti v gradbeništvu in agroživilskem sektorju.

Rast kitajskega gospodarstva se bo leta 2022 predvidoma upočasnila, zato manj podjetij pričakuje izboljšanje prodaje in denarnega toka.

Družba Coface pričakuje, da se bo rast kitajskega BDP skrčila z dobrih 8,1 % leta 2021 na 4,8 % v letu 2022, saj se kitajsko gospodarstvo še naprej spopada z dejavniki, ki precej zavirajo rast, vključno s trendom upada v nepremičninskem sektorju, izvajanjem politike ničelnega covida, zavrtim okrevanjem potrošnje in višjimi cenami primarnih proizvodov.

 

Bernard Aw, ekonomist družbe Coface za azijsko-pacifiško regijo, je povedal:

»Najnovejša anketa družbe Coface o plačilih podjetij na Kitajskem je pokazala, da so kreditni pogoji, ki jih ponujajo kitajska podjetja, kljub okrevanju kitajskega gospodarstva v letu 2021 ostali strogi, saj so podjetja še vedno previdna zaradi obstoječe pandemije. Plačilni roki so se najbolj skrajšali v agroživilskem in energetskem sektorju (v obeh za 23 dni), kar odraža vse večja kreditna tveganja, povezana z naraščajočimi cenami surovin.

Čeprav je manj podjetij navedlo zamude pri plačilih, se je povečal delež anketirancev, ki so poročali o podaljšanju zamud, in sicer s 36 % v letu 2020 na 42 % v letu 2021, kar je največ od leta 2016. Povprečne zamude pri plačilih (43 dni), ki so dosegle 88 dni, so se po navedbah najbolj povečale v agroživilskem sektorju. O porastu so poročali v lesni industriji (+20 dni), prometu (+18) in tekstilni industriji (+16), kar kaže na vpliv upočasnitve domačega povpraševanja zaradi strogega omejevanja socialnih stikov na Kitajskem.

Kitajska podjetja so manj optimistična glede obetov domačega gospodarstva, saj 44 % anketiranih pričakuje izboljšanje prodaje v letošnjem letu, kar je manj od 65 % v letu 2020, medtem ko se je število podjetij, ki so napovedala boljši denarni tok, skoraj prepolovilo, tj. s 50 % v letu 2020 na 27 % v letu 2021. Ključni dejavniki, ki so jih navedli anketiranci, so bile naraščajoče cene surovin, manjše povpraševanje na trgu in še vedno trajajoča pandemija.

Zaradi nedavnega izbruha različice omikron je na Kitajskem potreben strožji nadzor pandemije covida, ki bo povzročil večje motnje v svetovni dobavni verigi. Družba Coface pričakuje, da se bo leta 2022 na Kitajskem povečalo število primerov neplačil iz naslova podjetniških obveznic in insolventnih podjetij, zlasti v sektorjih, v katerih so se leta 2021 zaradi pandemije nakopičila večja tveganja za denarni tok.«

 

Zamude pri plačilih: naraščajoče cene surovin postajajo ključni dejavnik zamud pri plačilih

V letu 2021 je zamude pri plačilih beležilo manj podjetij, saj jih je navedlo 53 % anketiranih, kar je manj kot leta 2020, ko je ta delež znašal 57 %. Vendar se je povprečna zamuda pri plačilih povečala z 79 dni v letu 2020 na 86 dni v letu 2021. Najdaljše zamude pri plačilih so bile še vedno v gradbenem sektorju, in sicer 109 dni, sledil pa je transportni sektor z 99 dnevi.

Najbolj zaskrbljujoče je, da se je povečal delež anketirancev, ki so beležili izjemno dolge zamude pri plačilih, ki presegajo 2 % letnega prometa, in sicer s 47 % v letu 2020 na 64 % v letu 2021. Največji delež anketirancev (56 %), ki poročajo o izjemno dolgih zamudah pri plačilih, ki presegajo 10 % njihovega letnega prometa, je še vedno v gradbenemsektorju. Po izkušnjah družbe Coface se 80 % dolgovanih zneskov z izjemno dolgo zamudo pri plačilu nikoli ne poplača. Če predstavljajo več kot 2 % letnega prometa, je lahko ogrožen denarni tok podjetja.

Glavni razlog za te zamude so še vedno finančne težave strank, kar je poudarilo skoraj tri četrtine anketirancev, ki so navedli zamude pri plačilih. Finančne težave so večinoma posledica ostre konkurence, ki vpliva na marže (36 %), pa tudi – v večji meri leta 2021 – naraščajočih cen surovin (23 % v primerjavi z 10 % leta 2020) in upočasnitve rasti lokalnega trga (16 % v primerjavi z 10 % leta 2020). To odraža pritisk rastočih cen primarnih proizvodov na stroške poslovanja, kar neposredno vpliva na denarni tok podjetij.

 

Gospodarska pričakovanja: optimistična, vendar ostajajo precejšnja tveganja za rast

Večina anketirancev je izrazila optimizem glede gospodarskih obetov v prihodnjem letu, čeprav se je ta delež s 73 % v prejšnjem letu zmanjšal na 68 %.

Pričakovanja glede prodaje in denarnih tokov so bila manj optimistična, kar bi lahko bilo povezano s slabitvijo zagona za okrevanje, saj se podjetja približujejo razmeram pred pandemijo. Odstotek anketirancev, ki pričakujejo uspešnejšo prodajo v prihodnjem letu, se je s 65 % v letu 2020 zmanjšal na 44 % v letu 2021, medtem ko se je delež tistih, ki napovedujejo boljše denarne tokove, zmanjšal za skoraj polovico, tj. s 50 % v letu 2020 na 27 % v letu 2021. Ključni dejavniki, ki so jih anketiranci navedli kot razlog za pričakovano poslabšanje prodaje, so bili naraščajoče cene surovin, manjše povpraševanje na trgu in še vedno trajajoča pandemija.

Družba Coface pričakuje, da se bo rast kitajskega BDP skrčila z dobrih 8,1 % leta 2021 na 4,8 % v letu 2022, saj se kitajsko gospodarstvo še naprej spopada z dejavniki, ki precej zavirajo rast, vključno s trendom upada v nepremičninskem sektorju, izvajanjem politike ničelnega covida, zavrtim okrevanjem potrošnje in višjimi cenami primarnih proizvodov.

 

Globalne dobavne verige bodo verjetno še naprej komaj zadostne

Učinki rusko-ukrajinske krize in kitajski ukrepi ničelnega covida naj bi še dodatno prizadeli globalne dobavne verige. Ker imata Rusija in Ukrajina pomembno vlogo na svetovnih trgih energije in hrane, predstavlja kriza veliko tveganje za oskrbo s tema dobrinama. Rusija je druga največja proizvajalka plina in tretja največja proizvajalka nafte na svetu. Poleg tega je pomembna proizvajalka strateških kovin, kot so paladij, nikelj in baker. Te kovine se uporabljajo v avtomobilski in letalski industriji, medtem ko je baker pomembna kovina v gradbenem sektorju. Obe državi sta pomembni izvoznici nekaterih kmetijskih proizvodov, zlasti sončničnega olja in olja žafranike (skupaj 75 % svetovnega izvoza v letu 2019), pšenice (29 %), grobega žita (20 %) in koruze (19 %). Sankcije za rusko blago, vključno s prepovedjo uvoza ruske surove nafte in rafiniranih proizvodov s strani Združenih držav, Združenega kraljestva, Kanade in Avstralije ter uvoznimi omejitvami Evropske unije (EU) za rusko železo in jeklo, so povzročile strah, da bodo ti proizvodi manj razpoložljivi, zaradi česar so se zvišale cene. Finančne sankcije proti več ruskim bankam in omejitve dostopa do ameriških dolarjev bi lahko vplivale na kmetijske trgovinske tokove. Tudi motnje na trgovinskih poteh so prispevale k večji zaskrbljenosti zaradi višjih cen in zamud pri dobavi.

Čeprav je Kitajska prešla od strategije ničelne okužbe z virusom covida k »dinamičnemu« pristopu, da bi čim bolj zmanjšala negativne vplive na domače gospodarstvo, so še vedno prisotni negativni učinki, ki so posledica ukrepov, uvedenih za zajezitev izbruhov po vsej državi. Ukrepi za zajezitev pandemije v Šenzenu in Šanghaju marca in aprila so vplivali na normalno opravljanje logističnih in skladiščnih storitev na kopnem, čeprav so pristanišča še naprej delovala. To je že marca povečalo pritisk na dobavne verige. Indeks dobavnih rokov kitajskih dobaviteljev PMI je marca 2022 padel na najnižjo vrednost v dveh letih, kar odraža vse večje zamude pri dobavi. Podobno se je znižal tudi indeks uspešnosti kitajske logistične industrije, in sicer na najnižjo vrednost od februarja 2020, pri čemer je na logistični sektor vplivalo širjenje pandemije v več delih države, kjer so različni ukrepi za obvladovanje pandemije ovirali medregionalno distribucijo in zmožnost ohranjanja nemotenega pretoka.

Avtorji in strokovnjaki