Anketa družbe Coface o plačilih podjetij v Aziji leta 2022, ki je bila izvedena med novembrom 2021 in februarjem 2022, ponuja vpogled v razvoj plačilnih navad in praks kreditnega upravljanja približno 2.800 podjetij v azijsko-pacifiški regiji v še enem pandemičnem letu.
V anketi so sodelovali anketiranci z devetih trgov (Avstralija, Kitajska, Hongkong, Indija, Japonska, Malezija, Singapur, Tajska in Tajvan) in iz 13 sektorjev v azijsko-pacifiški regiji.
Kljub vplivu covida se zamude pri plačilih niso povečale, razen na Kitajskem
Boljši gospodarski pogoji v letu 2021 so prispevali k opaznemu skrajšanju zamud pri plačilih v azijsko-pacifiški regiji, in sicer s povprečno 68 dni v letu 2020 na 54 dni v letu 2021, kar je najmanj v petih letih. Delež anketirancev, ki beležijo zamude pri plačilih, je ostal stabilen in znaša 64 %, medtem ko je bil v prejšnjem letu 65 %. Med devetimi gospodarstvi, zajetimi v anketi, so se zamude pri plačilih najbolj skrajšale v Maleziji in Singapurju. Nasprotno je bila Kitajska edina država, kjer so se zamude pri plačilih podaljšale, in tudi država z najdaljšo povprečno zamudo pri plačilih.
Vendar pa je raziskava izpostavila nekatere pomisleke. Delež anketirancev, ki so navedli, da se je dolgovani znesek povečal, je v letu 2021 znašal 35 % in je bil večji kot leto pred tem, ko je znašal 31 %. Poleg tega je več podjetij poročalo o izjemno dolgih zamudah pri plačilih, ki so predstavljale več kot 10 % letnega prometa, k čemur je največ prispevala Kitajska, kjer se je že tako visok 27-odstotni delež v letu 2020 povišal na 40 % leta 2021. Delež izjemno dolgih zamud pri plačilih se je nekoliko povečal v Avstraliji in Indiji, medtem ko se je v drugih šestih gospodarstvih ustalil ali zmanjšal, od tega znatno v Hongkongu. Velika večina dolgovanih zneskov z izjemno dolgo zamudo pri plačilu se nikoli ne poplača, zato se tveganja za denarni tok običajno povečajo, ko ta delež predstavlja več kot 2 % letnega prometa podjetja.
Povečanje števila podjetij, pri katerih so izjemno dolge zamude pri plačilih znašale več kot 10 %, je še posebej izrazito v kovinski industriji, kjer se je povečalo za 14 odstotnih točk na skoraj 23 %, kar je največ izmed 13 sektorjev. Tudi drugi sektorji, kot so gradbeništvo, IKT, promet in tekstilna industrija, se spopadajo s precejšnjimi tveganji za denarni tok, saj je več kot 30 % podjetij z izjemno dolgimi zamudami pri plačilih navedlo, da so zadevni dolgovani zneski predstavljali več kot 2 % letnega prometa.
Gospodarska pričakovanja: optimizem vztraja, vendar je prisotna velika zaskrbljenost zaradi naraščajočih cen surovin
V splošnem se je optimizem ohranil, saj 71 % anketirancev pričakuje, da se bo gospodarska rast leta 2022 izboljšala. Vendar pa je bil ta optimizem neenakomerno porazdeljen po regiji. Singapur je v primerjavi z azijskim povprečjem bolj optimističen, saj večjo rast pričakuje 83 % (+17 odstotnih točk) anketirancev. Večje zaupanje so pokazala tudi podjetja na Japonskem in Tajskem, kjer je bilo okrevanje leta 2021 razmeroma zavrto, vendar je bilo zato več možnosti za močnejše okrevanje leta 2022, pri čemer se je zaupanje v obeh državah povečalo za 14 odstotnih točk na 75 % oziroma 80 %. Nasprotno je ta delež v Maleziji znašal le 44 %, kar kaže na precejšen upad (–29 odstotnih točk) v primerjavi z lanskim letom zaradi vse večje politične negotovosti in možnosti predčasnih splošnih volitev v letu 2022.
Anketiranci v odgovorih o vplivu covida-19 na njihovo prodajno uspešnost in denarni tok vse pogosteje omenjajo naraščajoče cene surovin. Več kot polovica podjetij (54 %) je kot ključni dejavnik navedla naraščajoče cene surovin, kar je znatno več kot leta 2020, ko je ta delež znašal 31 %. Cene surovin so se leta 2021 izrazito povečale, zlasti cene surove nafte, po konfliktu v Ukrajini pa so še precej zrasle. To je okrepilo stroškovne pritiske za podjetja po vsem svetu, tudi v azijsko-pacifiški regiji, kar je povečalo tveganje za nastanek težav z denarnim tokom.
Marže azijskih podjetij so vse bolj pod pritiskom
Danes se podjetja spoprijemajo s kompleksnim okoljem, za katero so značilne motnje v dobavni verigi, geopolitične napetosti in naraščajoča inflacija. Leta 2021 so se omejitve na strani ponudbe nadaljevale, deloma zaradi novih izbruhov covida-19 in novih ukrepov za zajezitev pandemije. Kljub temu se je svet postopoma ponovno odprl in zasebno povpraševanje si je opomoglo. To je povečalo vrzel med povpraševanjem in ponudbo številnih izdelkov in surovin, kar je povzročilo znatno zvišanje cen. V začetku leta 2022 so se pritiski v svetovni dobavni verigi nekoliko umirili, vendar jih je ponovno sprožil rusko-ukrajinski konflikt. Zaradi prevladujoče vloge obeh držav na svetovnih blagovnih trgih je konflikt povzročil dodatno zvišanje cen surovin ter s tem tudi višjo inflacijo in porast plač. Posledično povečanje proizvodnih stroškov je vplivalo na dobičkonosnost podjetij.
Medtem ko so bili do leta 2021 inflacijski pritiski umirjeni, v azijskih državah zdaj inflacija hitro narašča, kar velja zlasti za živila in energente. V nekaterih azijskih gospodarstvih je stopnja rasti indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI) presegla ciljno vrednost centralne banke. To velja za Tajsko, kjer se je indeks cen življenjskih potrebščin v maju že peti mesec zapored na letni ravni povečal za več, kot je znašal ciljni razpon centralne banke, tj. 3 %. Ciljna inflacija je bila presežena tudi v Avstraliji, Indiji in na Filipinih. Potem ko je bila na Japonskem v obdobju 2020–2021 deset mesecev deflacija, je aprila inflacija z 2,5 % presegla ciljno vrednost japonske centralne banke. Ob tem skokovitem povečanju življenjskih stroškov so se nekatere države odločile zvišati plače, da bi potrošnikom pomagale pri spopadanju z razmerami. Podatki za Japonsko, Južno Korejo in Singapur kažejo, da se je rast povprečne plače od leta 2021 pospešila. V jugovzhodni Aziji je Malezija maja 2022 uvedla veliko povišanje minimalne plače za 35 %. Junija naj bi minimalno plačo povečali tudi na Filipinih, naslednji mesec pa v Vietnamu.
Boljše gospodarske razmere v letu 2021 so prispevale k opaznemu skrajšanju zamud pri plačilih v azijsko-pacifiški regiji. Vendar se podjetja v regiji spoprijemajo z naraščajočimi kreditnimi tveganji, saj je več podjetij navedlo, da se je dolgovani znesek povečal. Več podjetij je navedlo tudi izjemno dolge zamude pri plačilih, ki so znašale več kot 10 % letnega prometa, zlasti na Kitajskem ter v veliko manjši meri v Avstraliji in Indiji.
- Bernard Aw, ekonomist družbe Coface za azijsko-pacifiško regijo
