Kot leta 2017 sta v prvem krogu predsedniških volitev v Franciji na prvih dveh mestih ponovno desnosredinski dosedanji predsednik Emmanuel Macron in Marine Le Pen.
O zmagovalcu bo odločal drugi krog volitev 24. aprila, glasovanje pa bo verjetno veliko bolj negotovo kot pred petimi leti. V tednih pred prvim krogom volitev se je razlika med kandidatoma precej zmanjšala. Vendar sedanji predsednik še vedno velja za favorita.
Če bo Emmanuel Macron ponovno izvoljen, bo naslednjih pet let zaznamovala kontinuiteta.
Njegov program vključuje ukinitev prispevka na dodano vrednost za podjetja (CVAE, 10 milijard EUR), ukinitev televizijske naročnine (približno 4 milijarde EUR) in preložitev zakonsko določene upokojitvene starosti z 62 na 65 let (reforma, ki je bila odložena zaradi pandemije). Macron zaradi inflacijskih pritiskov predlaga tudi nadaljnjo omejitev rasti cen plina in električne energije, podaljšanje rabata na cene goriv ter indeksiranje pokojnin glede na inflacijo.
Ni mogoče izključiti, da bo izvoljena Marine Le Pen. To bi povzročilo negativen odziv na finančnih trgih ter dvome o evropski stabilnosti in koheziji.
Izvolitve Marine Le Pen ni več mogoče izključiti, kar je razvidno iz padca francoskih delnic in povečanja donosnosti obveznic nekaj dni pred prvim krogom. Če bo izvoljena, se lahko pričakuje bolj negativen odziv trgov, saj se jim zdi kandidatka skrajne desnice manj zanesljiva z vidika javnih financ. Njen program vključuje skrajšanje upokojitvene starosti na 60 let za tiste, ki so začeli delati zgodaj (ocena stroškov znaša 26 milijard EUR), znižanje DDV na energijo (10 milijard EUR) in državno posojilo z ničelno obrestno mero za spodbujanje lastništva stanovanj (13 milijard EUR).
Na strani prihodkov bi večino prispevalo več ukrepov, na podlagi katerih tujci ne bi bili upravičeni do socialnih prejemkov. Predvsem pa bi njena izvolitev veljala za grožnjo politični stabilnosti in koheziji Evropske unije. Marine Le Pen bi izzvala EU s ponovno uvedbo mejnih kontrol, zmanjšanjem neto prispevka Francije v proračun EU in dvomi v prevlado prava EU.
Če bo Macron ponovno izvoljen, bi lahko bile parlamentarne volitve za njegovo stranko tvegane.
Če bo Macron izgubil parlamentarno večino, bo prisiljen oblikovati koalicijsko vlado, kar bi povečalo tveganje politične nestabilnosti in zmanjšalo njegovo zmožnost izvajanja programa. Čeprav je na parlamentarnih volitvah, ki potekajo takoj po predsedniških volitvah, večino vedno dobil novoizvoljeni predsednik, utegne biti tokrat drugače, zlasti v primeru tesne zmage.
Ne glede na izid se francosko gospodarstvo spoprijema z zelo neugodnim okoljem, okrevanje pa močno omejujejo posledice vojne v Ukrajini.
Zaradi skokovitega porasta cen primarnih proizvodov bo inflacija dosegla najvišjo raven v več desetletjih, kar bo obremenilo potrošnjo gospodinjstev. Hkrati bodo znatna povečanja stroškov prizadela podjetja. Poslovne naložbe bosta torej verjetno zavirala gospodarska negotovost in upadanje dobičkov.