Obeti za leto 2022 po mnenju glavnega ekonomista Jeana-Christopha Caffeta

Coface, svetovni ponudnik kreditnega zavarovanja, je napovedal gospodarske obete za leto 2022. Svetovna rast naj bi se upočasnila, vendar bo ostala pozitivna.

Kakšni so po vašem mnenju obeti za svetovno gospodarstvo? Ali ste napovedali različne scenarije glede na nevarnost, ki jo predstavlja nova različica omikron?

 

Pojav novih različic koronavirusa, ne le omikrona, seveda pomeni glavno tveganje za leto 2022. Vendar menimo, da te možnosti ni smiselno vključiti v naše napovedi oziroma bi bilo to varljivo, saj je vpliv na gospodarsko dejavnost in družbo kot celoto odvisen od številnih spremenljivk, ki jih je nemogoče napovedati in količinsko opredeliti, npr. kako nevarna je različica (smrtnost)? Kako nalezljiva je? Kakšen bo odziv javnih organov? Kako se bo odzvala družba? Neznank je tako veliko, da bi bilo treba pripraviti neizračunljivo število »alternativnih« scenarijev. Zato raje pripravimo in količinsko opredelimo scenarij, ki zdaj velja za osrednjega, in smo pozorni, da lahko spremenimo poglede, če bi bilo to potrebno glede na tekoče dogodke – glede na to, kaj vemo, in ne glede na to, kaj si danes lahko predstavljamo.

Če odmislimo vsa skrajna tveganja, kaže, da bo po dveh zelo nestanovitnih letih na vseh ravneh, tj. na ravni gospodarske aktivnosti, cen življenjskih potrebščin, cen premoženja, pričakovanj agentov itd., leto 2022 leto prehoda in normalizacije.

Glede na ta scenarij naj bi se po naših najnovejših ocenah svetovna gospodarska rast precej upočasnila, in sicer z nekaj več kot +5,5 % v letu 2021 na skoraj +4 % prihodnje leto. Kljub temu se ravnovesje tveganj jasno nagiba v negativno smer.

 

Ali bi nas morala skrbeti upočasnitev gospodarske rasti na Kitajskem?

Ne smemo zanemariti tveganja upočasnitve rasti kitajskega gospodarstva, saj predstavlja približno šestino svetovnega BDP in ni več le »delavnica sveta«, temveč tudi glavno gonilo svetovnega povpraševanja. Upad potrošnje gospodinjstev in poslovnih naložb več četrtletij zapored v razmerah visoke zadolženosti in krize v nepremičninskem sektorju (na katerega v širšem smislu odpade več kot četrtina kitajskega BDP) predstavlja tveganje, ki ga poskušajo kitajske denarne in fiskalne oblasti trenutno zajeziti, vendar ga je še vedno težko oceniti. Zato je ta pojav zaskrbljujoč tako za Kitajsko kot za preostali svet.

 

 Ali je trenutna inflacija – ne glede na vir (surovine, številna pomanjkanja, cene ogljika) – prehodna?

Da bi vedeli, ali je inflacija prehodna ali trajna, je treba vedeti, od kod izvira. V tem pogledu obstaja pomembno razhajanje med celinsko Evropo in Združenimi državami Amerike. V celinski Evropi inflacija izvira predvsem iz cen energentov (naftni derivati, plin, elektrika) in motenj v globalnih vrednostnih verigah (daljši dobavni roki, pomanjkanja itd.). Zdi se, da so se v ZDA ti začetni učinki, ki so prav tako prisotni, bolj razširili na celoten proizvodni proces, zlasti na plače, in to v razmerah, ki jih sicer zaznamuje pomanjkanje delovne sile. Skratka, inflacija ima v evroobmočju še vedno značilnosti prehodnega (čeprav vztrajnega) pojava, medtem ko se v ZDA šele uveljavlja. To pojasnjuje nesorazmernost denarnih politik obeh regij.

Avtorji in strokovnjaki