10. marca sta kalifornijski in zvezni bančni regulator zaprla banko Silicon Valley Bank (SVB) ter na podlagi nelikvidnosti in insolventnosti zasegla vse njene vloge. To je drugi največji propad finančne institucije v ZDA po hranilnici Washington Mutual leta 2008.
Čeprav je bila banka SVB specializirana za bančništvo na področju tehnoloških zagonskih podjetij na območju Silicijeve doline, je bila po ocenah 16. največja komercialna banka v ZDA s približno 209 milijardami USD konsolidiranih sredstev ob koncu leta 2022.
Čeprav se njen propad ne zdi sistemski, poudarja vpliv dvigovanja obrestnih mer na finančno stabilnost in povečano tveganje v tehnološki panogi v ZDA. Dogodki so tudi opomnik, da nas učinki zaostrovanja denarne politike zagotovo še čakajo.
Propad zaradi nezadostno razpršenega kroga strank, pa tudi trenutnega zaostrovanja monetarne politike
Banka SVB je bila specializirana za bančne storitve za tehnološko in biotehnološko panogo. Med pandemijo, ko je kalifornijska tehnološka industrija doživljala razcvet, je pri banki prišlo do občutnega povečanja vlog (+86 % leta 2021), poleg tega pa je banka veliko vložila v državne vrednostne papirje in vrednostne papirje, zavarovane s hipoteko.
Zaradi tega poslovnega modela je postala občutljiva za dvigovanje obrestnih mer na dveh frontah:
- prvič, višje obrestne mere so zlasti močno prizadele njen krog tehnoloških strank. To je povzročilo upad pri financiranju s tveganim kapitalom in povečalo porabo denarja pri tehnoloških podjetjih, kar je privedlo do odliva sredstev strank banke SVB leta 2022;
- drugič, ko je ameriška centralna banka dvignila obrestne mere, je vrednost ameriških vrednostnih papirjev padla, kar je zmanjšalo sredstva banke SVB.
Poslabšanje finančnega položaja banke ter posledična izguba zaupanja njenih strank in vlagateljev sta povzročila umik sredstev iz banke. Delnice banke so 9. marca padle za približno 60 %. Istega dne so investitorji in deponenti sprožili dvig 42 milijard USD. Posledično regulatorja nista imela druge izbire, kot da zapreta banko SVB. Oblasti so 12. marca sporočile, da bodo kljub manjšim jamstvom, ki so običajno zakonsko zagotovljena, vsi deponenti zaščiteni in v celoti poplačani.
Glavna skrb je tveganje za okužbo
Za zdaj se zdi, da je šlo pri banki SVB za posamezne, in ne sistemske težave, čeprav ameriška Zvezna agencija za zavarovanje vlog v bankah in hranilnicah ocenjuje, da imajo ameriške banke za 620 milijard USD nerealiziranih izgub. Portfelji velikih ameriških bank so veliko bolj razpršeni, kot je bil portfelj banke SVB. Navedena zaskrbljenost se veliko bolj nanaša na regionalne banke s podobnim profilom kot banka SVB. Trgovanje z delnicami več drugih bank, vključno z bankami First Republic Bank, PacWest Bancorp in Signature Bank, je bilo 10. marca ustavljeno, regulatorji pa so sporočili, da 12. marca zapirajo banko Signature Bank, eno glavnih bank kriptopanoge.
Da bi preprečili okužbo, so ameriški regulatorji napovedali novo izredno posojilno linijo, katere namen je poskrbeti, »da so banke zmožne zadovoljiti potrebe vseh svojih deponentov«, in sporočili, da so pripravljeni urediti vse morebitne likvidnostne pritiske.
Propad banke SVB odraža povečano tveganje v ameriški tehnološki panogi
Naraščajoče obrestne mere so spodkopale preprost dostop do kapitala, ki je v zadnjih letih krepil vrednost zagonskih podjetij in financiral ambiciozne projekte. Poleg tega se je morala panoga boriti tudi z upadom prihodkov na področju oglaševanja, povezanim z zahtevnejšim makroekonomskim okoljem. Vse to je pred kratkim privedlo do večjega števila odpuščanj v panogi. Menimo, da bi lahko višje obrestne mere in izginotje velikega financerja ustvarili dodatne pretrese v ameriški tehnološki panogi.
Ponovna dilema centralnih bank, katerih dvigovanje obrestnih mer je ravnokar začelo učinkovati
Ti dogodki odražajo tri stvari, s katerimi se spoprijema ameriška centralna banka: ohraniti mora cenovno stabilnost, spodbujati mora čim večjo zaposlenost, hkrati pa mora tudi zagotoviti finančno stabilnost. Propad banke SVB je prispeval k znižanju stave vlagateljev, da bo ameriška centralna banka na svoji seji dne 21. in 22. marca obrestno mero zvišala za 50 bazičnih točk. Dogodki so tudi opomnik, da učinki zaostrovanja denarne politike še vedno močno zamujajo, in sicer ne le z makroekonomskega vidika, temveč tudi s finančnega vidika, kar je še nevarneje.