Recesija, inflacija, Ukrajina, Kitajska, monetarna politika ... leto 2023, kot ga vidi Jean-Christophe Caffet, glavni ekonomist družbe Coface

Pri Wansquaru so za napovedi za leto 2023 zaprosili panel ekonomistov in gospodarskih voditeljev. Naš glavni ekonomist Jean-Christophe Caffet je povedal naslednje.

Kakšna je vaša napoved za globalno gospodarstvo? Ste pripravili več scenarijev glede na potek vojne v Ukrajini?

 

Posledice vojne v Ukrajini so hude in načeloma dolgotrajne. Kljub temu so, čeprav je zaradi strme rasti primarnih proizvodov, zlasti energije, prišlo do dviga inflacije, na globalno gospodarsko rast začele učinkovati pozneje, kot je bilo prvotno pričakovano. Leto 2022 se je tako razen za Kitajsko izkazalo za precej boljše, kot smo mislili v dneh po invaziji na Ukrajino. Obstajajo trije glavni razlogi za to razhajanje, če ne pri napovedovanju, pa vsaj pri času nastopa ocenjenih učinkov spopada: okrevanje po pandemiji, ki še vedno poteka, in hitro ponovno odpiranje številnih gospodarstev po valu okužb z različico omikron; zmanjševanje motenj pri globalnih vrednostnih verigah, ki se od takrat na videz nadaljuje kljub kitajskim omejitvam v drugem četrtletju; in močno razvarčevanje agensov, zlasti gospodinjstev – pri čemer rezerve, nakopičene med pandemijo, delujejo kot blažilec.

Pri ohranjanju dejavnosti in v nekem obsegu družbene stabilnosti so svojo vlogo odigrali tudi nujni ukrepi, sprejeti za obvladovanje energijske krize, zlasti v Evropi. Kljub temu se ti elementi ne morejo nadaljevati v nedogled, obeti za leto 2023 pa so, milo rečeno, pesimistični ne glede na to, kaj se bo dogajalo s spopadom v Ukrajini. Pričakujemo, da bo naslednje leto globalna rast manjša od 2 % v primerjavi s 3,0 % v povprečju v zadnjih desetih letih.

 

Ali bo v Evropi v naslednjih mesecih neizogibno prišlo do recesije? Kaj pa v Franciji?

Zdi se kar mogoče, če ne celo zelo verjetno, da bo na koncu leta v Evropi prišlo do recesije. Glede na najnovejše dostopne statistične podatke in pred kratkim objavljene glavne kazalnike smo dejansko verjetno že v recesiji. Kljub temu bi se morali izogibati močnemu krčenju dejavnosti, saj je bila rast v četrtem četrtletju leta 2022 in prvem četrtletju leta 2023 zgolj rahlo negativna. Povedano na kratko, najhujši scenarij hude recesije zaradi fizičnega pomanjkanja energije je bil preprečen po zaslugi ogromnih nabav utekočinjenega zemeljskega plina (UZP), ki so potekale vse leto, in zlasti toplih temperatur jeseni. To je Evropi omogočilo, da v zimo vstopi z velikimi zalogami zemeljskega plina in v zelo kratkem času doživi izboljšanje obetov. Enako velja za Francijo, ki bi morala biti zaradi manjše odvisnosti od zemeljskega plina in bolj omejene industrijske baze razmeroma manj prizadeta kot njene večje sosede, če bi se stanje občutneje poslabšalo.

 

Ali bi morali biti zaskrbljeni zaradi odstopanja med ZDA in evroobmočjem?

Kratkoročno gledano, tj. v obdobju 9 do 12 mesecev, ne moremo zares govoriti o odstopanju med ZDA in evroobmočjem. Pri obeh gospodarstvih bo namreč prišlo do občutne in hkratne upočasnitve. Tudi v ZDA ni mogoče izključiti recesije, čeprav pričakujemo, da bo rast tam leta 2023 precej višja kot v evroobmočju. Dolgoročno gledano pa moramo biti zaskrbljeni glede odstopanja med tema valutnima območjema zaradi vsega, kar je obstajalo pred krizo in kar ostaja še naprej (demografija, inovacije, storilnost itd.), temu pa je treba zdaj dodati še razliko, ki je načeloma vzdržna v smislu cen energije in celo dostopa do virov. Če se oblasti na obeh straneh Atlantika ne bodo lotile te težave, bo imelo to odstopanje velike posledice za globalno (geo)politično, ekonomsko in finančno ravnovesje.

 

Ali vas skrbi upočasnitev kitajskega gospodarstva?

Ena glavnih negotovosti, ki povzroča zaskrbljenost glede leta 2023, je kitajska makroekonomija. Skupno mnenje, ki se mu pridružujemo bolj na podlagi ustreznih domnev kot preprostega prepričanja, je, da bo po koncu trenutne rasti prišlo do močnega okrevanja kitajskega gospodarstva. Kljub temu se kitajsko gospodarstvo srečuje s številnimi izzivi, med katerimi, kratkoročno gledano, izstopa kriza nepremičninskega sektorja, ki pa je ukrepi, ki so jih oblasti pred kratkim napovedale, ne bodo odpravili. Toda še bolj me skrbi scenarij močnega kitajskega okrevanja v drugi polovici leta, saj bi to znatno otežilo obnavljanje evropskih zalog zemeljskega plina. Ne pozabimo, da je bilo to letos veliko lažje zaradi približno 25-odstotnega upada pri kitajskih nabavah UZP. Graditev terminalov za ponovno uplinjanje v Evropi je eno, nekaj popolnoma drugega pa je spraviti nove zmogljivosti za utekočinjanje v obratovanje: po takem scenariju tiste, ki bodo leta 2023 predane v obratovanje, zagotovo ne bodo zadoščale za vse potrebe … 

 

Ali je trenutna inflacija ne glede na vir (surovine, večkratno pomanjkanje, zvišanje plač) presegla vrh?

Inflacija je dosegla vrh v ZDA, kjer zdaj več mesecev upada. Verjetno enako velja za Evropo, kjer se pričakuje, da bo iz preprostih aritmetičnih razlogov, zlasti baznih učinkov na energijo, inflacija v prvi polovici leta občutno upadla. Na koncu je stanje v državah v vzponu, kot je to pogosto, bolj raznoliko.

Trenutno vprašanje ni, ali bo prišlo do upada inflacije, temveč do kolikšnega upada bo prišlo. Če izvzamemo energijo in sveža živila, t. i. osnovna inflacija ne upada ali upada zgolj rahlo. Glede na zviševanje plač – za kar je z realnega vidika znano, da je negativno – in upočasnjevanje storilnosti ni veliko možnosti, da se bo inflacija do konca leta 2023 vrnila na ciljno raven. Razen če pride do recesije globalnega gospodarstva in če se skupaj z njo znižajo cene primarnih proizvodov, kar pa ni naš osrednji scenarij. Celo nasprotno, pri inflaciji bi lahko v drugi polovici leta videli dvig in tako pomembne posledice za vodenje monetarne politike.

 

Kakšen bo vpliv monetarnih politik centralnih bank na realni sektor in finančne trge leta 2023?

Zamiki pri prenosu monetarne politike v realni sektor so taki, da še vedno čakamo na večji del posledic zaostrovanja iz leta 2022. Zato bodo centralne banke naslednje leto gotovo začasno ustavile ali močno upočasnile zaostrovanje denarne politike, kar se v zadnjih 40 letih še ni zgodilo. To ne pomeni, da bodo neaktivne in/ali da ne bodo vplivale na realni sektor ali finančne trge, temveč da je njihov vpliv na realni sektor posledica tistega, kar so že storile, vpliv na finančne trge pa bo odvisen od tega, kar počnejo, torej od gibanja inflacije.

Avtorji in strokovnjaki