Število insolventnosti podjetij v Srednji in Vzhodni Evropi se je leta 2022 povečalo zaradi visokih cen energije, surovin, vrste hitrih dvigov obrestnih mer, najvišje inflacije v zadnjih desetletjih in negotovosti, povezane z vojno v Ukrajini.
- V osmih državah se je število insolventnosti povečalo (Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Srbija), v štirih državah pa zmanjšalo (Češka, Estonija, Slovaška in Slovenija).
- Po upadu števila insolventnih postopkov v letu 2020 se je število postopkov povečalo v letu 2021 in pospešilo v letu 2022.
Regija Srednje in Vzhodne Evrope je v zadnjih treh letih doživela pomembne gospodarske spremembe. Velika heterogenost, različni podporni ukrepi in pravne spremembe so pomembno vplivali na trende insolventnosti. Pandemija Covid-19 in posledična gospodarska recesija ter gospodarski vpliv vojne v Ukrajini so povzročili zaskrbljenost ne le glede makroekonomske dejavnosti in blagovnih trgov, temveč tudi glede plačilne likvidnosti podjetij.
Gospodarstva Srednje in Vzhodne Evrope so leta 2021 in v prvi polovici leta 2022 pokazala znake okrevanja, pri čemer je večina držav zabeležila višje stopnje rasti. "Leto 2022 je prineslo večinoma solidno gospodarsko aktivnost, saj je rast BDP na Hrvaškem in v Sloveniji presegla 5 %, stopnje rasti na Poljskem, v Romuniji in na Madžarskem pa so se temu približale," pravi Grzegorz Sielewicz, vodja ekonomskih raziskav družbe Coface za Srednjo in Vzhodno Evropo. "Po drugi strani pa je Estonija padla v recesijo s stopnjo rasti -1,3 %."
Kar zadeva plačilno nesposobnost, so podporni ukrepi, ki so jih vlade uvedle leta 2020, prispevali k zmanjšanju števila plačilne nesposobnosti podjetij. Proces ukinjanja teh ukrepov je bil postopen, podjetja pa so jih ob nizkih obrestnih merah leta 2021 še vedno koristila.
- pojasnjuje Grzegorz Sielewicz.
Družba Coface ocenjuje, da se je skupno število postopkov zaradi insolventnosti podjetij v državah Srednje in Vzhodne Evrope povečalo s 25.917 v letu 2021 na 36.090 v letu 2022, kar je 39,3-odstotno povečanje. V osmih državah je bilo leta 2022 število insolventnih postopkov večje kot leto prej (Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Romunija in Srbija), v štirih državah pa se je zmanjšalo (Češka, Estonija, Slovaška in Slovenija). Visok porast stečajev sta zabeležili Srbija in Madžarska (+106 % oziroma +86 %), medtem ko je bil največji upad postopkov v Estoniji (za -17 %).
Insolventnost se je povečala v vseh sektorjih in ne le v energetsko intenzivnih
Ni presenetljivo, da so energetsko intenzivni sektorji tisti, ki so najbolj trpeli zaradi naraščajočih cen surovin in s tem višjih stroškov poslovanja. Na Poljskem so na primer kemični, kovinski, papirno lesni in agroživilski sektorji poročali o daljših plačilnih zamudah od povprečja, pri čemer se je pri večini od njih zamuda v primerjavi s prejšnjim letom podaljšala. Ti sektorji so bili široko zastopani tudi v regionalnih statističnih podatkih o plačilni nesposobnosti: kovinski, papirni, lesni in agroživilski sektor so beležili visoke in vse hitrejše stopnje plačilne nesposobnosti.
Tudi gradbeni sektor je bil močno prizadet. Stopnje insolventnosti so zaradi visokih cen gradbenih materialov in vložkov še posebej visoke na Hrvaškem, v Estoniji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi in na Poljskem. V tem sektorju se je zaradi dviga obrestnih mer in naraščajoče inflacije upočasnil tudi stanovanjski trg, ovira pa je bilo tudi pomanjkanje delovne sile.
Končno je trgovina na drobno še en sektor s precejšnjim deležem insolventnosti v večini držav, čeprav so bile njene stopnje insolventnosti in rast postopkov leta 2022 razmeroma omejene. Vztrajna inflacija vse bolj slabo vpliva na potrošniško porabo, kar naj bi povzročilo večje število insolventnosti v tem sektorju.
"Gospodarski obeti ostajajo milo rečeno negotovi. Naši strokovnjaki za prihodnje mesece napovedujejo upočasnitev inflacije, kljub temu pa naj bi večina gospodarstev v regiji Srednje in Vzhodne Evrope leta 2023 beležila šibkejšo rast. Inflacija bo namreč ostala precej nad ciljnimi vrednostmi centralne banke. Te bodo zato še naprej zviševale obrestne mere, kar bo negativno vplivalo na plačilno sposobnost podjetij. Menimo, da bi se moralo zato število podjetij v položaju insolventnosti v letu 2023 še naprej povečevati," dodaja Jarosław Jaworski, generalni direktor družbe Coface za Srednjo in Vzhodno Evropo.