Leta 2022 je v Združenem kraljestvu šlo v stečaj 23.400 podjetij, kar je privedlo do najvišje ravni postopkov zaradi insolventnosti podjetij od globalne finančne krize leta 2009.
- Dve leti po nizki ravni postopkov zaradi insolventnosti je prišlo do strmega naraščanja njihovega števila.
- Navedeno povečanje je zajelo večinoma manjša podjetja, predvsem pa je posledica prostovoljnih likvidacij. Število postopkov zaradi insolventnosti večjih podjetij je bilo še vedno pod ravnjo iz leta 2019.
- Podatki za prvo četrtletje leta 2023 kažejo, da se bo število postopkov zaradi insolventnosti še naprej povečevalo, pri čemer pa ne bo zajemalo samo mikro in malih podjetij.
- Stečaji leta 2023 naj bi imeli večji učinek na izgubljena delovna mesta in obveznosti do virov sredstev.
Pred letom 2020: svet pred pandemijo z majhnim številom postopkov zaradi insolventnosti
V letih pred pandemijo je bilo število postopkov zaradi insolventnosti podjetij razmeroma nespremenljivo in je od leta 2015 do leta 2019 znašalo približno 16.500. Stopnja likvidacij se je v teh letih zmanjšala (s 47 na 42 postopkov zaradi insolventnosti na 10.000 aktivnih podjetij), kar kaže, da je bilo leta 2019 število postopkov zaradi insolventnosti razmeroma majhno. To število se je s približno 250 na 10.000 aktivnih podjetij v obdobju 1992–1993 zmanjšalo na približno 40 na 10.000 aktivnih podjetij.
Do tega padca stopnje likvidacij je večinoma prišlo zaradi znižanja obrestnih mer v zadnjih tridesetih letih. Razlog zanjo pa je bil tudi boljši makroekonomski položaj v obdobju pred pandemijo v primerjavi z obdobjem 1992–1993, pa tudi nekateri močnejši temelji. Stopnje čistega dobička podjetij na borzi so v obdobju 1992–1993 znašale približno 4,3 %, v obdobju 2017–2019 pa 7,6 %.
V letih 2020 in 2021: doba državnih podpor
Leto 2020 je bilo prelomno, saj so številni državni ukrepi za pomoč podjetjem med zaprtji popolnoma spremenili običajno dinamiko na področju insolventnosti. Te sheme, kot so programi začasnega čakanja na delo, podporna posojila zaradi covida in začasna ukinitev zakonitih pravil trgovanja ter moratoriji na predloge za prenehanje podjetja, so povzročile to, da je število postopkov zaradi insolventnosti podjetij leta 2020 dejansko močno padlo (–28 %) in v prvi polovici leta 2021 ostalo zgodovinsko nizko.
S postopnim opuščanjem teh shem in potekom rokov za odplačilo podpornih posojil ter koncem moratorijev se je število postopkov zaradi insolventnosti začelo obnašati običajneje. Po koncu začasne ukinitve zakonitih pravil trgovanja 1. julija 2021 se je začelo število prostovoljnih likvidacij hitro povečevati. Po zadnjem koncu moratorija februarja 2022 je prišlo do še občutnejše rasti števila prisilnih likvidacij. Tovrstni postopki so bili v splošnem 50 % pogostejši v mesecih takoj po koncu moratorija, njihovo število pa se je po šestih mesecih skoraj potrojilo.
Postopki zaradi insolventnosti podjetij so se leta 2021 povečali za 11 %, leta 2022 pa za dodatnih 57 %, kar pomeni, da so raven pred pandemijo leta 2019 presegli za 26 %, kar je največ od leta 2009. Treba je še poudariti, da se je 73 % postopkov zaradi insolventnosti leta 2019 nanašalo na mikro podjetja, leta 2022 pa je ta delež narasel na 81 %. Če ne upoštevamo mikro podjetij, je bil delež postopkov zaradi insolventnosti podjetij leta 2022 v primerjavi z letom 2019 manjši za 9 %. Čeprav se je število insolventnih podjetij torej povečalo, so bile posledice tega, kot so izgubljena delovna mesta ali prizadete obveznosti do virov sredstev, manjše.
Leto 2023 in naprej: znano, vendar zahtevno okolje
Ker so se britanska podjetja zdaj znašla v svetu po podpornih ukrepih, v katerem insolventnost podjetja spet določajo njegova likvidnost, donosnost in zmožnost izpolnjevanja finančnih obveznosti, so razmere znane, niso pa nujno lahke.
Številna podjetja so med zaprtji pridelala precejšnje dolgove, te pa bo treba vrniti ali prenesti na naslednjih nekaj let. Z visokim povečanjem cen energije in drugih primarnih proizvodov ter plač so se povečali tudi stroški poslovanja. Poleg tega imajo kupci manj denarja, saj njihov dejanski razpoložljivi dohodek leta 2023 že drugo leto zapored pada.
Vse to pa se dogaja v času, ko se končuje obdobje nizkih obrestnih mer, ki so številnim podjetjem omogočale napredek. Spremenljiva obrestna mera za zasebna nefinančna podjetja se je s povprečnih 3,1 % leta 2019 zvišala na 6,0 % v prvem četrtletju leta 2023. Obeti za okolje obrestnih mer pa se od propada banke Silicon Valley Bank marca 2023 le še poslabšujejo. Banke so že pred propadom zaostrovale kreditne standarde za podjetja, v naslednjih mesecih pa naj bi jih še dodatno zaostrile. To bi lahko sprožilo spiralo, pri kateri vse večje število postopkov zaradi insolventnosti povzroča restriktivno bančno kreditiranje, ki posledično prizadene sposobnost preživetja podjetij in poveča števil postopkov zaradi insolventnosti.
Nekateri sektorji so trenutnim trendom bolj izpostavljeni kot drugi
Raven insolventnosti v sektorjih, kot sta farmacevtski sektor in sektor kemikalij, je bila leta 2022 še približno enaka tisti iz leta 2019.
Po drugi strani pa so agroživilski sektor prizadeli naraščajoči stroški in nestabilne dobavne verige: leta 2022 je bilo insolventnih več kot 300 podjetij, kar je 83-odstotno povečanje glede na leto 2019, število postopkov zaradi insolventnosti v prvem četrtletju leta 2023 pa je bilo v primerjavi s prvim četrtletjem leta 2022 večje za 50 %.
Tudi v težjih industrijah, kot so avtomobilska in prometna industrija, energetika in gradbeništvo, je prišlo do velikega povečanja števila postopkov zaradi insolventnosti podjetij, pri čemer je bilo leta 2022 največ insolventnih podjetij v gradbeništvu – približno 5.200, kar je 34-odstotno povečanje glede na leto 2019.
Če pogledamo naslednje mesece, se pri podjetjih v sektorjih, kot so gostinstvo, maloprodaja in gradbeništvo, zmerno do resno tveganje za insolventnost kaže pogosteje kot v povprečju. To se kaže pri skoraj petini podjetij v gostinstvu, ki so zelo občutljiva za dvigovanje plač in cen energije ter spremembe potrošniških navad.
Če pogledamo vložene predloge za prenehanje podjetja in obvestila o nameri, izdana na sektorski ravni, vse kaže na nadaljnje povečevanje števila postopkov zaradi insolventnosti v večini sektorjev. V težjih industrijah, kot so kovinska industrija in industrija kemikalij ter gradbeništvo, se bo število insolventnih podjetij verjetno še povečalo. Poslujejo v okolju, v katerem povpraševanje upada, njihovi stroški pa ostajajo visoki, ker gre za energijsko intenzivne sektorje.