2. aprila, na tako imenovani Dan osvoboditve, je predsednik Donald Trump napovedal drastično zvišanje carin za vse trgovinske partnerje: najmanj 10 % za vse države, za nekatere pa še veliko višje. Ali ti ukrepi ostanejo v veljavi ali ne, ostaja odprto vprašanje, vendar so že šok brez primere za povojni globalni trgovinski sistem.
Zgodovinski preobrat k protekcionizmu
Uvedba tako imenovanih „vzajemnih“ tarif v višini najmanj 10 %, ki bodo začele veljati to soboto, 5. aprila, pomeni dramatično stopnjevanje ameriške trgovinske politike, ki celo presega najslabše možne scenarije in predvolilne obljube.Številne druge trgovinske partnerice, kot so Kitajska (34 %), Evropska unija (20 %) in Japonska (24 %), se bodo od 9. aprila soočile s še višjimi tarifami.
Mehika in Kanada sta med redkimi državami, ki sta se izognili tem „vzajemnim“ carinam in ohranili dajatev prost dostop do trga ZDA za blago, ki je v skladu s sporazumom USMCA1. Energija in minerali, ki niso na voljo doma, ter sektorji, za katere že veljajo posebne tarife (jeklo, aluminij, avtomobilska industrija) ali pa bi morale biti v naslednjih tednih, bodo prav tako izvzeti.
Prelom v svetovni trgovini
Po ocenah naših ekonomistov bi to zvišanje povprečno efektivno carinsko stopnjo dvignilo na 26,2 % (v primerjavi z 2,3 % leta 2024), kar je najvišja raven v več kot stoletju. To je tudi najbolj nenadna sprememba od zakona Smoot-Hawley iz leta 1930.
Te napovedi predstavljajo prelom z večstranskimi trgovinskimi standardi (vključno s pravili STO) in grozijo, da bodo sprožile stopnjevano spiralo protekcionističnih ukrepov. Prav tako slabijo dobavne verige in povečujejo negotovost za podjetja v času, ko je tveganje geoekonomske razdrobljenosti že tako visoko.
Diferencirani vplivi po regijah
Azijska gospodarstva (Vietnam, Kambodža, Tajvan, Malezija in Tajska) – vsa so zelo odvisna od ameriške trgovine – bodo najbolj prizadeta in njihov izvoz bo močno obdavčen. Precej prizadeta bodo tudi nekatera afriška (Lesoto, Madagaskar) in srednjeameriška (Nikaragva, Honduras) gospodarstva, ki pa so nekoliko manj odvisna.
Med večjimi gospodarstvi naj bi močno prizadeli Južno Korejo, Japonsko, Kitajsko in Indijo. Vse države članice EU se bodo soočile s carinami v višini 20 %, pri čemer bosta še posebej izpostavljeni Nemčija in Italija.
Obet zaostrovanja trgovine
Na kratek rok bo težko najti ugoden razplet. Medtem ko sta EU in Kitajska med drugim že nakazali pripravljenost na maščevanje z obdavčitvijo izdelkov, uvoženih iz Združenih držav, se zdi stopnjevanje trgovinskih napetosti verjetno, celo neizogibno. Kot odgovor bi lahko EU prvič po sprejetju konec leta 2023 celo uporabila svoj novi „instrument proti prisili“.
Preoblikovanje trgovinskih tokov bo vplivalo na vsa gospodarstva: azijski izvozniki bodo na primer prisiljeni iskati nove priložnosti, kar bo morda okrepilo konkurenco na drugih trgih, zlasti v Evropi.
Oslabljeno ameriško gospodarstvo
Te tarife bodo prizadele ameriško gospodarstvo, ki je že kazalo znake slabitve, saj je bila potrošnja gospodinjstev na nizki ravni v začetku leta 2025 (samo 0,1 % februarja, po zmanjšanju januarja). Povišanje stroškov, ki je posledica povečanja uvoznih stopenj, bi lahko tudi močno upočasnilo naložbene odločitve podjetij in nakupne odločitve potrošnikov.
Vpliv na inflacijo, ki naj bi pred objavami tega tedna v letu 2025 v povprečju znašala 2,8 %, bo pozorno spremljan. Nekatere ocene, narejene med lanskoletno kampanjo, so pokazale, da bi lahko takšna povišanja tarif letos k inflaciji dodala do 2 odstotni točki.
Povečano tveganje inflacije v obdobju morebitne recesije bo otežilo nalogo Federal Reserve, ki bo morala pri načrtovanem zniževanju obrestnih mer postopati še bolj previdno.
Cilji z negotovim izidom
Čeprav so cilji Trumpove administracije – ponovno uravnoteženje trgovine, selitev proizvodnje, ustvarjanje davčnih prihodkov in vzpostavitev pogajalskega vzvoda – politično privlačni, ni gotovo, da lahko carine učinkovito pomagajo doseči te cilje. Trgovinski primanjkljaj je odvisen predvsem od makroekonomskih dejavnikov in ne od uvoznih davkov. Poleg tega carine ne odpravljajo drugih strukturnih ovir, kot so stroški dela in znanja, ki so potrebna za selitev.
Leta 2024 so carine ustvarile okoli 88 milijard dolarjev ali le 1,5 % vseh zveznih prihodkov.
Nazadnje, če močno prizadenemo vse države in hkrati tvegamo spodbujanje trgovinskih partnerjev, da uskladijo svoje odzive, kot so to nedavno storile Japonska, Južna Koreja in Kitajska, kar bi lahko oslabilo pogajalsko pozicijo ZDA.
data for the graph in xls format
1 USMCA = United States–Mexico–Canada Agreement
2 Act enacted on 17 June 1930 by President Herbert Hoover to impose average taxes of nearly 40% on some 20,000 types of imported goods.
