Anketa družbe Coface o plačilni disciplini kitajskih podjetij leta 2024 kaže na vse večjo previdnost dobaviteljev pri odobravanju odloga plačila in podaljšan čas prejema plačila.
- Podjetja so plačilne roke v splošnem podaljševala, pri čemer so jim deloma pomagala orodja tretjih ponudnikov za omilitev tveganj, ki dobaviteljem omogočajo, da lažje ustrežejo potrebam strank.
- Daljši plačilni roki so omilili daljše zamude pri plačilih, ki so se zgolj rahlo podaljšale s 64 na 65 dni.
- Če pa zamude pri plačilih in plačilne roke seštejemo, se je povprečen čas čakanja med dobavo blaga in prejemom plačila povečal s 133 dni leta 2023 na 141 dni leta 2024.
- Med anketiranci, ki so doživeli izjemno dolge zamude pri plačilih (več kot 180 dni), jih je več kot polovica poročala, da so bila ta plačila, ki so zamujala, vredna več kot 2 % letnega prometa. Ta delež anketirancev, ki je leta 2023 znašal 33 %, se je torej precej povečal in kaže na večje tveganje za neplačilo.
Junyu Tan, ekonomist za severno Azijo pri družbi Coface, pravi:
"Leta 2024 se je zaradi upada prihodkov podjetij, ki so ga povzročili počasnejša količinska rast zaradi šibkega domačega povpraševanja in cenovni pritiski v še vedno deflacijskem okolju, čas prejema plačila pri kitajskih dobaviteljih podaljšal.
Čeprav so dobavitelji v povprečju podaljšali plačilne roke, je bilo opaziti vse večjo previdnost, saj je vse manj podjetij omogočalo odlog plačila. V napovedih za leto 2025 52 % naših anketirancev pričakuje, da se bodo gospodarski obeti izboljšali, ker bodo spodbujevalna prizadevanja države morda spodbudila zaupanje pri podjetjih.
Vendar bi ta optimizem lahko bil pretiran, saj so spodbujevalni ukrepi za zdaj razmeroma zadržani, carinska tveganja za trgovinske sektorje pa ostajajo skrb vzbujajoč izziv. Družba Coface pričakuje, da bo rast kitajskega BDP leta 2025 znašala 4,3 %."
Zamude pri plačilih1: podaljševanje izjemno dolgih zamud pri plačilih
Podjetja so leta 2024 plačilne roke v splošnem podaljševala, pri čemer so jim deloma pomagala orodja tretjih ponudnikov za omilitev tveganj. Povprečen skupni plačilni rok se je s 70 dni leta 2023 podaljšal na 76 dni leta 2024. Po zaslugi teh ugodnejših plačilnih pogojev so zamude pri plačilih ostale razmeroma nespremenjene, saj so se podaljšale zgolj s 64 na 65 dni. Delež anketirancev, ki so poročali o zamudah pri plačilih, se je glede na leto 2023, ko je znašal 62 %, leta 2024 precej zmanjšal, saj je znašal 44 %.
Če pa zamude pri plačilih in plačilne roke seštejemo, se je povprečen čas čakanja med dobavo blaga in prejemom plačila, znan kot čas zapadlih plačil v dnevih, povečal s 133 dni leta 2023 na 141 dni leta 2024, kar kaže na podaljšan čas prejema plačila glede na leto prej.
Po drugi strani je več kot 50 % anketirancev, ki so doživeli izjemno dolge zamude pri plačilih (več kot 180 dni), poročalo, da so bila ta plačila, ki so zamujala, vredna več kot 2 % letnega prometa. Ta delež anketirancev, ki je leta 2023 znašal 33 %, se je torej precej povečal in kaže na večje tveganje za neplačilo. Na podlagi praktičnih izkušenj družbe Coface 80 % teh plačil, ki so zamujala več kot 180 dni in so presegala 2 % dobaviteljevega letnega prometa, ni bilo mogoče izterjati.
Z vidika posameznih sektorjev je do največjega podaljšanja zamud pri plačilih prišlo v lesni industriji, k temu pa je zlasti prispevala podaljšana kriza stanovanjskega trga, ki je zavrla povpraševanje po pohištvu in privedla do precej daljšega poravnalnega cikla v sektorju. S podobnimi izzivi se je srečeval tudi avtomobilski sektor. Glavni razlog za to so bile finančne obremenitve prodajalcev avtomobilov, ki so se v okviru konkuriranja s popusti, katerega cilj je bil zmanjšati zaloge, spoprijemali z izgubami in kapitalskimi omejitvami. Iz ankete izhaja, da je bil čas zapadlih plačil v dnevih še vedno najdaljši v gradbeništvu, kar kaže na še naprej zaostrene likvidnostne razmere nižje v verigi.
Gospodarska pričakovanja: konkurenca bo še naprej huda ob še vedno prisotnem pritisku, ki ga povzročajo prevelike zmogljivosti
Anketiranci so glede gospodarskih obetov v naslednjih 12 mesecih optimistični, saj jih 52 % pričakuje, da se bodo poslovne razmere leta 2025 izboljšale. Največ optimizma je v farmacevtski panogi (83 %), ta optimizem pa temelji na strukturnem povpraševanju, ki ga ustvarja starajoče se prebivalstvo. Na drugem mestu je kovinska industrija (72 %), kjer optimizem verjetno temelji na obetih glede spodbujevalnih ukrepov. Vendar so ta pričakovanja morda pretirana, saj lahko zaradi zmanjšanega povpraševanja v sektorju stanovanjske gradnje realno povpraševanje ostane še naprej zavrto. Poleg tega bi povečevanje carin med ZDA in Kitajsko ustvarilo še hujše izzive na področju kovin, kot sta jeklo in aluminij, za katera veljajo višje carine. Tekstilni sektor ostaja še naprej najbolj pesimističen, čeprav v primerjavi s prejšnjim letom slabše obete pričakuje manj anketirancev, ker se tekstilna podjetja morda zanašajo na umirjanje stroškov surovin, pri čemer se pričakuje, da bodo šle cene bombaža in nafte navzdol.
Za poslovanje leta 2025 je še naprej največje tveganje huda konkurenca, pri čemer je poudarjen nenehen izziv, ki ga ustvarjajo pretirane proizvodne zmogljivosti na Kitajskem. Na drugem mestu med tveganji je upočasnjeno povpraševanje, zlasti pri izvozno usmerjenih podjetjih, ki jim lahko druga Trumpova vlada prinese večje trgovinske ovire. Nejasno je, ali bi lahko državna prizadevanja za spodbujanje domačega povpraševanja v zadostnem obsegu nadomestila pomanjkanje zunanjega povpraševanja. Kitajska podjetja bodo zaradi trajajočega razkoraka med ponudbo in povpraševanjem verjetno prisiljena še naprej cenovno konkurirati in tako spodbujati prodajo, kar bo dodatno okrepilo tržne pritiske.
1 Zamuda pri plačilu pomeni čas med datumom zapadlosti plačila in datumom izvedbe plačila glede na povprečje iz odgovorov anketirancev.
