Rast naj bi se leta 2027 znatno povečala
Rast naj bi se leta 2027 znatno okrepila, kar je v skladu s pričakovanim umirjanjem regionalnega oboroženega spora, ki se je začel marca 2026. Rast naj bi podprlo zmanjšanje omejitev na strani ponudbe, poleg tega pa tudi vrnitev rezervistov na trg dela (ti predstavljajo približno 5 % skupnih delovnih ur), kar bo izboljšalo zaupanje potrošnikov in podjetij ter sprožilo okrevanje zasebne potrošnje (48 % BDP) in naložb (25 % BDP). Kljub ponavljajočim se geopolitičnim pretresom, ki so vplivali na rast, trg dela ostaja relativno napet, saj je bila stopnja brezposelnosti maja 2026 pod 3 %. Tudi bilanca stanja gospodinjstev se je izkazala za odporno. V prvem četrtletju leta 2026 je razmerje med dolgom gospodinjstev in BDP znašalo 42,9 %. To odraža stabilen trend, saj ostaja pod zgodovinskim vrhom 44,5 %, zabeleženim junija 2022. Hipoteke še naprej poganjajo to finančno vzvodje, saj predstavljajo približno dve tretjini celotnega dolga. Na splošno trenutno razmerje kaže, da finančna ranljivost izraelskih gospodinjstev ostaja nizka. Pričakuje se tudi okrevanje naložb, čeprav bo to potekalo bolj postopno kot pri potrošnji. Vztrajna geopolitična negotovost in negotovost glede fiskalne politike lahko še naprej zavirata nekatere odločitve podjetij o naložbah. Kljub temu naj bi sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ostal glavni gonilnik gospodarske rasti (predstavlja okoli 20 % BDP), saj bo imel koristi od trajnega svetovnega povpraševanja po kibernetski varnosti, programski opremi, umetni inteligenci (AI) in tehnologijah, povezanih z obrambo. Hkrati naj bi dodatno podporo zagotovila obnova stanovanj in infrastrukture, poškodovane v konfliktih, skupaj z nadaljevanjem prej odloženih gradbenih projektov in postopnim okrevanjem turizma (približno 3 % BDP).
Inflacija naj bi ostala znotraj ciljnega razpona centralne banke, ki znaša 1–3 %. To naj bi omogočilo obvladovanje začasnih inflacijskih pritiskov, povezanih z višjimi stroški energije in omejitvami domače proizvodnje zaradi konflikta. Ključni dejavnik za zmanjšanje inflacije v letu 2027 bo normalizacija stroškov energije in prevoza. Če se bodo regionalne napetosti umirile in se bodo svetovne cene nafte stabilizirale, naj bi se neposreden vpliv cen goriva in električne energije na inflacijo zmanjšal. Nizka inflacija bi lahko spodbudila centralno banko, da v letu 2027 nadaljuje z zniževanjem svoje vodilne obrestne mere (ki je avgusta 2026 znašala 3,5 %), kar naj bi spodbudilo gospodarsko rast.
Proračunski primanjkljaj naj bi se zmanjšal, presežek tekočega računa pa povečal
Proračunski primanjkljaj naj bi se v letu 2027 postopoma zmanjšal, saj naj bi se začasni izdatki, povezani s konflikti, zmanjšali, močnejša gospodarska aktivnost pa naj bi povečala davčne prihodke. Proračun za leto 2026 vključuje dodatnih 32 milijard NIS (približno 11 milijard USD) za obrambne izdatke ter 13 milijard NIS rezervnega sklada za morebitne vojaške potrebe. Čeprav naj bi se operativni vojaški izdatki v letu 2027 zmanjšali, ko se bodo aktivna sovražna dejanja umirila, bodo obrambni izdatki verjetno ostali nad ravnjo iz časa pred vojno zaradi vztrajnih regionalnih varnostnih tveganj. Na strani prihodkov bo oživitev domače gospodarske dejavnosti, ki jo bo podprl celoletni učinek fiskalnih ukrepov za povečanje prihodkov, uvedenih v proračunih za leti 2025 in 2026, spodbudila davčne prihodke. V zvezi s tem naj bi močnejša zasebna potrošnja povečala prihodke od DDV, medtem ko naj bi izboljšanje dobičkonosnosti podjetij in prožni trg dela podprla pobiranje davka od dohodkov pravnih in fizičnih oseb. Poleg tega bo povečanje uvoza, ki ga poganjajo oživitev gospodarstva, verjetno povečalo carinske prihodke. Nazadnje naj bi višji prispevki za socialno zavarovanje skupaj z nekaterimi že prej izvedenimi ukrepi za povečanje prihodkov (vključno s povečanjem stopnje DDV s 17 % na 18 %) in zmanjšanjem izbranih davčnih oprostitve še naprej podpirali državne prihodke skozi vse leto 2027. Ti ukrepi so namenjeni financiranju višjih obrambnih izdatkov. Vendar pa glede fiskalnih obetov ostajajo tveganja za poslabšanje. Ponovna eskalacija ali podaljšano nadaljevanje konflikta bi verjetno zahtevala dodatne obrambne izdatke, ki bi presegali sedanje proračunske predpostavke, vključno z višjimi operativnimi vojaškimi stroški, mobilizacijo rezervistov, izplačili odškodnin in izdatki za obnovo. Tveganja refinanciranja ublaži ugodna struktura javnega dolga, saj je dolg v glavnem v rokah domačih vlagateljev (80–85 %), povprečna zapadlost pa presega pet let.
Pričakuje se, da se bo presežek tekočega računa v letih 2026 in 2027 postopoma ponovno povečal, kar bo posledica zmernega domačega povpraševanja (v letu 2026), nadaljnje moči izvoza visokokakovostnih storitev ter postopnega okrevanja turizma (običajno okoli 3 % BDP). Storitve dosledno predstavljajo več kot polovico celotnega izraelskega izvoza, pri čemer visokotehnološke storitve, zlasti programska oprema, kibernetska varnost ter znanstvene raziskave in razvoj, predstavljajo okoli 75 % celotnega izvoza storitev. Hkrati naj bi umiritev regionalnega konflikta podprla postopno okrevanje prihodkov iz turizma in olajšala normalizacijo izvoza blaga, ki ga vodijo visokotehnološki izdelki (elektronske komponente, električni stroji in stroji za obdelavo podatkov, telekomunikacijska in radiodifuzijska oprema, radarji, letalski deli itd.), precizne naprave (optične, laserske, merilne in kontrolne naprave, medicinske naprave, obrambna oprema, letalska oprema itd.), kemikalij (tehnične plastike, gnojila, farmacevtski izdelki), dragih kamnov ter energije (približno 7,5 % celotnega izvoza blaga). Nadaljnje krepitev realnega efektivnega menjalnega tečaja bi lahko zavirala oživitev turizma, saj bi zmanjšala cenovno konkurenčnost Izraela, medtem ko bo vpliv na izvoz visoko specializirane tehnologije ostal omejen. Zunanje ravnovesje naj bi še naprej koristil znaten izvoz zemeljskega plina iz nahajališč Leviathan, Tamar in Karish. Vse to bo verjetno več kot izravnalo pričakovano povečanje uvoza živil za potrošnjo in investicijske opreme zaradi močnejšega domačega povpraševanja. Precejšen presežek v trgovini s storitvami več kot izravna primanjkljaj v trgovini z blagom. Medtem pa primarni primanjkljaj pri dohodkih, ki odraža repatriacijo dobičkov globalnih tehnoloških podjetij v tuji lasti, ki presega dobičke izraelskih institucij iz njihovih sredstev v tujini, v veliki meri ublaži sekundarni presežek pri dohodkih, ki ga podpirajo nakazila iz diaspore in pomoč ZDA.
Vztrajna geopolitična tveganja
Geopolitične perspektive Izraela ostajajo tesno povezane z obvladovanjem čezmejnih izzivov, pomorsko varnostjo in strateškimi zavezništvi. Ključne prednostne naloge vključujejo zavarovanje severne meje vzdolž koridorja reke Litani, omejevanje sovražnih regionalnih oskrbovalnih poti ter vzpostavitev stabilnih okvirov upravljanja v Gazi in na Zahodnem bregu za zmanjšanje obrambnih izdatkov. Hkrati pa mora Izrael, kar je ključnega pomena za nacionalno obrambo, ublažiti neposredne napetosti z Iranom, zlasti glede širitve njegovega jedrskega programa in njegovih regionalnih mrež posrednikov. Zaščita ključnih pomorskih trgovskih poti, vključno s prelivom Bab el-Mandeb, je ključnega pomena za zagotovitev neprekinjenosti trgovine, medtem ko ohranjanje trdnih vezi z ameriškimi in evropskimi trgi omogoča pritok neposrednih tujih naložb (približno 5 % BDP v letu 2025, s trendom okrevanja) in s tem povezanih komponent v visokotehnološkem sektorju. Nazadnje, medtem ko se tempo normalizacije v okviru štirih obstoječih Abrahamovih sporazumov še naprej razlikuje, pospešitev zbliževanja z drugimi ključnimi partnerji iz Zaliva in Afrike, kot je Savdska Arabija, predstavlja pomembno priložnost za vzpostavitev sodelovalnega regionalnega varnostnega in gospodarskega okvira.
Na notranjem področju bodo politične in družbene napetosti verjetno ostale visoke v obdobju pred splošnimi volitvami, ki so predvidene za 27. oktober 2026. Predvideva se, da se bo volilna razprava osredotočila na potek in posledice konfliktov ter vlogo sodstva in drugih institucij. Ta vprašanja bodo skupaj s pritiski zaradi višjih življenjskih stroškov verjetno ohranjala politično polarizacijo in bi lahko otežila oblikovanje stabilne vladne koalicije po volitvah.

Združene države Amerike
Evropa
Kitajska
Indija
Hongkong
Švica