Presežne proizvodne zmogljivosti na Kitajskem niso nov pojav, vendar so tokrat povezane z večjim številom sektorjev. Vsaka rešitev tega neravnovesja ima svoje slabosti: spodbujanje domačih trgov, vendar ti ne uživajo zaupanja kitajskih potrošnikov; izboljšanje kakovosti, vendar je ta že zdaj visoka; izvoz, vendar carine naraščajo ... in ne le v ZDA. Te težave kličejo po večjih naložbah Kitajske po vsem svetu.
Kitajska je že dolgo vajena modela rasti, ki jo spodbujajo naložbe, ta model pa ima največje zasluge za njeno izjemno gospodarsko rast v zadnjih treh desetletjih. Vendar je zaradi njega gospodarstvo podvrženo neravnovesjem med ponudbo in povpraševanjem, kar povzroča ponavljajoče se težave s presežnimi industrijskimi zmogljivostmi. Te so se prvič pojavile v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so pospešene reforme trga privedle do prenasičenosti z blagom, proizvedenim v delovno intenzivnih panogah. V bližnji preteklosti je do tovrstnih težav prišlo v obdobju 2014–2016, ko je po globalni finančni krizi zaradi velikih naložb prišlo do presežne ponudbe gradbenih materialov.
Na konferenci skupine Coface o upravljanju tveganj lani februarja smo Agatho Kratz povprašali o vplivu presežnih industrijskih zmogljivosti na Kitajsko:
Model rasti, ki je dosegel svoje meje
Čeprav ne gre za nov scenarij, so po izbruhu covida-19 neravnovesja znova postala očitna (graf 1), predvsem zaradi pristopa na podlagi spodbude, temelječe na proizvodnji, katere namen je bil zmanjšati fizične družbene stike. Medtem pa je vlada z državno pomočjo dejavno spodbujala nova gonila rasti, kot sta napredna proizvodnja in zelena tehnologija, da bi nadoknadila zaostanek zaradi krčenja stanovanjskega trga.
Podatki za grafe v formatu .xls
Prekomerna proizvodnja z globalnimi posledicami
Čeprav razmere še niso tako hude kot leta 2016, presežne zmogljivosti prevladujejo v večini sektorjev in tokrat je nasprotovanje na svetovni ravni večje. Ni več omejeno na posamezne sektorje (delovno intenzivno potrošniško blago, kot sta tekstil in gospodinjski aparati konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, ter gradbeni materiali, kot sta jeklo in aluminij, v prvem desetletju tega stoletja). Tokrat se je razširilo na tradicionalne in nastajajoče sektorje. Neizkoriščene zmogljivosti opažamo predvsem v sektorjih proizvodov za široko porabo (hrana, zdravila), nekovinskih mineralov v gradbeništvu (cement, steklo) ter strojev in transportne opreme (avtomobili) (graf 2). Naše ocene kažejo, da so presežne zmogljivosti Kitajske tolikšne, da bi lahko podvojila izvoz vozil na pogon z novimi viri energije in litijevih baterij (graf 3). Vendar je v okviru svetovne tekme za zeleni prehod kitajski presežek izdelkov s področja čistih tehnologij postal tudi glavna globalna tema in sprožilec več povračilnih ukrepov trgovinskih partneric.
Podatki za grafe v formatu .xls
Kakšna je rešitev za kitajske presežne zmogljivosti?
Najbolj očitna je povečanje domačega povpraševanja, ki bi ga pokrili s presežno proizvodno zmogljivostjo. Še vedno je prisotno neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, zato se je politika v zadnjem času z gradnje preusmerila na subvencioniranje porabe blaga in objektov. Medtem potekajo prizadevanja za stabilizacijo stanovanjskega trga, s čimer bi omejili zaviralni učinek na premoženje gospodinjstev, v katerem imajo nepremičnine pomembno vlogo. Prava poteza je tudi tekoči program odkupa za zagotavljanje socialnih stanovanj, ki odvrača od varčevanja za stanovanje, saj je zaradi dostopa do cenovno ugodnih javnih stanovanj breme najema manjše, posledično pa se sprosti kupna moč. Ker pa je zaupanje potrošnikov skoraj zgodovinsko nizko, se gospodarstvo ne more zanašati le na okrevanje povpraševanja in se sprijazniti s kroničnimi presežnimi zmogljivostmi, saj bi to okrepilo deflacijske pritiske, prizadelo dobičke podjetij in zavrlo širitev poslovanja.
Sprejeti so bili tudi državni ukrepi, ki urejajo širitev zmogljivosti z industrijsko nadgradnjo. Tako so bile na primer uvedene višje kakovostne zahteve glede proizvodnje litij-ionskih baterij, sončne energije in cementnega klinkerja. Ti ukrepi naj bi olajšali nadzorovano zmanjšanje presežnih zmogljivosti, vendar verjetno ne bodo uporabljeni v večjem številu sektorjev, saj bi to škodovalo kratkoročni gospodarski rasti, poleg tega pa bi bilo tehnično težje izvedljivo pri naprednih tehnoloških izdelkih, ki že tako izpolnjujejo visoke standarde.
V preteklosti je primanjkljaj na področju domačega povpraševanja nadomeščalo zunanje povpraševanje prek izvoza. Toda kitajski izvozniki se morajo zdaj znajti v bolj zapletenem svetovnem trgovinskem okolju, saj prosta trgovina ne zbuja več tolikšnega navdušenja. Trgovinske ovire se že povečujejo, saj si razvita gospodarstva prizadevajo zmanjšati svojo odvisnost od kitajskega blaga. Ovire se bodo med drugim Trumpovim mandatom verjetno še okrepile. V teh razmerah je lahko kitajska pobuda »en pas, ena pot«, ki je temeljni element Šijeve »diplomacije osrednje države«, ključnega pomena pri zagotavljanju dostopa do trga v razvijajočih se državah. Vendar se tudi trgovinske ovire v gospodarstvih v vzponu niso zmanjšale, saj so oblikovalci politik pod pritiskom, da zaščitijo domača delovna mesta in proizvajalce.
So naložbe v tujini neizogibna rešitev?
Večja trgovinska trenja bi lahko spodbudila večje kitajske naložbe v tujini v izogib takšnim oviram. Menimo, da je to najverjetnejša rešitev, saj proizvodnja v tujini spodbuja izvoz polizdelkov, hkrati pa ne povzroča trgovinskih trenj, saj prinaša delovna mesta in tehnologije. Sčasoma bi lahko industrializacija v državah gostiteljicah ustvarila povpraševanje, ki bi absorbiralo presežne zmogljivosti, hkrati pa pomagala Kitajski zgraditi nove trgovinske bloke s potencialno manj trgovinskimi ovirami.
Nekateri ukrepi v tej smeri že potekajo. Statistični podatki o plačilni bilanci kažejo vztrajen odliv neposrednih naložb na Kitajskem od druge polovice leta 2022, kar kaže, da se vloga Kitajske spreminja iz neto uvoznice kapitala v izvoznico. V obdobju 2022–2023 ostaja glavno območje kitajskega vlaganja ASEAN, v Evropi pa je največ naložb (tj. 4,5 % kitajskih neposrednih tujih naložb) deležna Madžarska (graf 4). Kljub temu so kitajske naložbe predmet vse večjega nadzora v razvitih državah, med drugim tudi zaradi nacionalne varnosti. V Evropi kljub okrepljenemu nadzoru nekatere države, kot so Madžarska, Poljska in Italija, še naprej ostajajo odprte za take naložbe, zlasti v sektorju električnih vozil.
Podatki za grafe v formatu .xls
Na domačem trgu se lahko poveča pritisk, da bi nadomestili izgubo delovnih mest zaradi večjih naložb v tujini, še zlasti v času, ko brezposelnost mladih narašča in gospodarska rast upada. Kitajska vlada si prizadeva to rešiti z nadaljnjim odpiranjem storitvenih panog (internet, izobraževanje, kultura, telekomunikacije, zdravstvo), ki običajno zaposlujejo več delavcev in ustvarjajo več delovnih mest. Vendar to ne bo nujno učinkovito, saj je treba vlagateljem vseeno zagotoviti preglednejše in stabilnejše politično okolje.
Ali želite izvedeti več o razdrobljenosti trgovine?
Prenesite naš Vodnik o prihodnosti svetovne trgovine.
