Južna Afrika skoraj dve desetletji po pridružitvi skupini BRICS ni izpolnila razvojnih obljub. BDP na prebivalca je bil leta 2025 nižji kot leta 2007, socialni kazalniki pa so se občutno poslabšali. Brezposelnost je visoka, revščina narašča, infrastruktura pa je močno dotrajana. V nasprotju z drugimi razvijajočimi se gospodarstvi v Aziji in Latinski Ameriki »mavrična država« ostaja ujeta v obdobje šibke gospodarske rasti. Njen razvoj omejujeta predvsem dve veliki strukturni oviri: neučinkovit energetski sistem in globoka neravnovesja na trgu dela.
Južna Afrika je na ključnem razpotju. Država ima vse potrebno za ponoven gospodarski zagon, vključno z raznoliko industrijsko bazo, močnim finančnim sektorjem in verodostojnimi institucijami, vendar njen razvoj ovirajo strukturne težave na področju energetike in zaposlovanja. Brez temeljitih in dolgoročnih reform bo njen potencial za gospodarsko rast ostal trajno omejen. Za leto 2025 napovedujemo 0,8 % rast, za leto 2026 pa 1,3 %.
Aroni Chaudhuri, ekonomist družbe Coface za Afriko
Od gospodarskega razcveta do razočaranja po pandemiji
Visoke cene surovin in uspešno vključevanje v mednarodno trgovino so Južni Afriki v prvem desetletju novega tisočletja omogočili povprečno letno gospodarsko rast v višini 4,3 %. Naložbena dejavnost je bila živahna, potrošnja gospodinjstev močna, država pa je bila na dobri poti, da se ob boku drugih razvijajočih se gospodarstev hitro razvije.
Vendar so 3 zaporedne krize razkrile globoke strukturne pomanjkljivosti južnoafriškega gospodarstva. Finančni krizi leta 2008 je leta 2014 sledil konec obdobja izjemno visokih cen surovin, nato pa še pandemija. Danes je naložbena dejavnost šibka in predstavlja le 14,5 % BDP. To ne zadostuje za spodbujanje gospodarstva in obnovo obstoječe infrastrukture, delež naložb pa je tudi precej nižji kot v primerljivih državah.
Energetska kriza: velika ovira za gospodasrko rast
Električna energija je temelj južnoafriškega gospodarstva, vendar je postala tudi njegova Ahilova peta. Državno podjetje Eskom, ki obvladuje več kot 90 % proizvodnje električne energije, se že več kot desetletje spoprijema s kroničnim pomanjkanjem naložb. Realna vrednost naložb se je začela zmanjševati leta 2012 in se ni pravočasno izboljšala.
Vzroka za takšne razmere sta predvsem neustrezno določanje cen električne energije in slabo upravljanje. Do leta 2008 so bile cene električne energije umetno nizke, da bi podpirale energetsko intenzivne panoge. Ko so pristojni organi uvedli bolj realistično cenovno politiko, je bilo že prepozno. Zastarela infrastruktura je povzročala vse pogostejše izpade električne energije, povpraševanje se je zmanjševalo, Eskom pa se je znašel v začaranem krogu zadolževanja. Med letoma 2008 in 2019 so se cene električne energije povečale za 4 krat, vendar težav z oskrbo niso odpravile.
Vir podatkov za graf v obliki .xls
Posledice so uničujoče. Obsežne omejitve dobave električne energije hromijo gospodarsko dejavnost, zmanjšujejo proizvodne zmogljivosti, odvračajo zasebne naložbe in slabšajo stanje javnih financ. Državno zajamčeni dolg podjetja Eskom se je močno povečal, kar je prispevalo k povečanju deleža javnega dolga v BDP z 28 % v obdobju 2007–2008 na 76 % v obdobju 2024–2025.
Globoka neravnovesja na trgu dela
Druga velika ovira je trg dela. Južna Afrika je imela v 2. četrtletju 2025 kar 33,2 % stopnjo brezposelnosti, kar jo uvršča med države z najvišjo brezposelnostjo na svetu. Takšne razmere so posledica prepleta več dejavnikov: nadaljnjega krčenja industrijske dejavnosti po letu 2008, neskladja med ponudbo znanj in potrebami delodajalcev, saj 42 % delovno aktivnega prebivalstva nima dokončane srednje šole, ter predvsem prostorske zapuščine apartheida, zaradi katere velik del prebivalstva še vedno živi daleč od gospodarskih središč.
Čeprav se je apartheid končal pred več kot 30 leti, prostorska ločenost ostaja. Mestna naselja na obrobju in druga prikrajšana območja so še vedno oddaljena od zaposlitvenih središč, stroški prevoza so zelo visoki, infrastruktura pa nezadostna. Takšna prostorska razdrobljenost povzroča sistemsko izključenost, zaradi katere je stopnja delovne aktivnosti neobičajno nizka, učinkovitost ukrepov za spodbujanje zaposlovanja pa omejena.
Vir podatkov za graf v obliki .xls
Možnosti za izboljšanje ostajajo negotove
Kljub številnim izzivom se kažejo tudi nekateri pozitivni premiki. Oblikovanje koalicijske vlade leta 2024 pomeni prelomnico v političnem razvoju države ter bi lahko prispevalo k večji politični pluralnosti in učinkovitejšemu nadzoru. Začele so se tudi pomembne reforme, namenjene prestrukturiranju podjetja Eskom, povečanju sodelovanja zasebnega sektorja v energetiki in zmanjšanju regulativnih ovir za podjetja.
Vendar bo pot do okrevanja dolga. Tudi ob ambicioznih reformah bo Južna Afrika potrebovala več let, da ponovno uresniči svoj potencial dinamičnega in obetavnega razvijajočega se gospodarstva, kot je kazalo v prvem desetletju novega tisočletja.
Država ima za to še vedno pomembne prednosti: najbolj razvito industrijsko bazo v Afriki, napreden finančni sektor, verodostojno centralno banko ter dobro vključenost v mednarodne trgovinske in finančne tokove. Če ji bo uspelo odpraviti strukturne ovire, bo lahko izkoristila gospodarsko rast v Afriki in ponovno okrepila svoj položaj ene vodilnih sil na celini.
Več informacij najdete v celotni študiji, ki je na voljo za prenos v obliki PDF.
