KYC podjetjem pomaga preveriti poslovne partnerje, preprečevati goljufije in zmanjšati kreditno tveganje. Spoznajte, kako deluje in zakaj je pomemben.
V času vse kompleksnejših poslovnih odnosov, večjih regulativnih zahtev in naraščajočega tveganja goljufij je poznavanje poslovnih partnerjev pomembnejše kot kadar koli prej.
KYC (Know Your Customer) ni več namenjen le bankam in finančnim institucijam. Danes ga uporabljajo tudi podjetja, ki želijo sprejemati varnejše poslovne odločitve, zaščititi denarni tok ter zmanjšati tveganja sodelovanja z nezanesljivimi kupci, dobavitelji ali drugimi poslovnimi partnerji.
Ustrezno vzpostavljen postopek KYC podjetjem omogoča boljše razumevanje, s kom poslujejo, ter pomaga preprečevati finančna in regulativna tveganja ter tveganja za ugled.
Kaj je KYC?
KYC (Know Your Customer) označuje sklop postopkov, s katerimi organizacije zbirajo, preverjajo in neprekinjeno spremljajo informacije o svojih strankah, kupcih, dobaviteljih ter drugih poslovnih partnerjih.
Cilj postopka KYC ni le potrditi identiteto poslovnega partnerja, temveč tudi oceniti tveganja, povezana s poslovnim odnosom.
KYC podjetjem pomaga:
- potrditi identiteto poslovnega partnerja;
- prepoznati dejanske lastnike družbe;
- oceniti finančna tveganja in tveganja za ugled;
- odkriti morebitne goljufije;
- izpolniti regulativne zahteve;
- zaščititi poslovanje pred neplačil.
Regulativni okvir za KYC v Sloveniji in Evropski uniji
KYC izhaja iz evropskega regulativnega okvira, namenjenega preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.
V Sloveniji obveznosti identifikacije in skrbnega pregleda strank urejajo predvsem:
- Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma;
- evropski predpisi s področja preprečevanja pranja denarja (AML);
- uredbe in smernice regulativnih organov Evropske unije;
- Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR).
KYC je zakonska obveznost za številne organizacije, med drugim za:
- banke in kreditne institucije;
- zavarovalnice;
- investicijske družbe;
- ponudnike plačilnih storitev;
- odvetnike in notarje v določenih primerih;
- računovodje in revizorje;
- ponudnike storitev, povezanih z virtualnimi sredstvi;
- nepremičninske posrednike.
Tudi kadar neposredna zakonska obveznost ne obstaja, vse več podjetij izvaja postopke KYC, da bi zmanjšala kreditno tveganje in varneje upravljala poslovne odnose.
Zakaj je KYC pomemben za podjetja?
Številna podjetja KYC obravnavajo predvsem kot regulativno obveznost. Vendar njegova vrednost močno presega zgolj skladnost s predpisi.
Brez kakovostnega preverjanja poslovnih partnerjev se lahko podjetja soočijo z:
- neplačanimi računi;
- finančnimi goljufijami;
- poslovanjem z insolventnimi kupci;
- tveganji za ugled;
- regulativnimi težavami.
KYC omogoča zgodnje prepoznavanje morebitnih težav in zmanjšuje možnost neprijetnih presenečenj po vzpostavitvi poslovnega odnosa.
Ključni cilji postopka KYC
Potrditev identitete poslovnega partnerja
Prvi korak postopka KYC je ugotoviti, s kom podjetje posluje.
To vključuje preverjanje:
- osnovnih podatkov o podjetju;
- lastniške strukture;
- članov poslovodstva;
- zakonitih zastopnikov;
- dejanskih lastnikov družbe.
Ocena kreditnega in poslovnega tveganja
KYC omogoča oceno:
- finančne stabilnosti podjetja;
- kreditne sposobnosti;
- plačilne discipline;
- poslovnega ugleda;
- celotnega profila tveganja.
Takšne informacije pomagajo pri sprejemanju odločitev o odloženem plačilu, kreditnih limitih in pogojih sodelovanja.
Preprečevanje goljufij
Postopki KYC pomagajo odkrivati:
- lažne identitete;
- povezane tvegane družbe;
- sumljive lastniške strukture;
- poskuse finančnih goljufij.
Kako poteka postopek KYC?
1. Zbiranje podatkov o poslovnem partnerju
Prvi korak vključuje zbiranje osnovnih podatkov o stranki ali poslovnem partnerju.
Pri pravnih osebah se običajno preverjajo:
- naziv družbe;
- davčna in matična številka;
- naslov sedeža;
- podatki iz poslovnega oziroma sodnega registra;
- člani poslovodstva;
- dejanski lastniki;
- lastniška struktura.
Pri fizičnih osebah se identiteta preverja z veljavnimi identifikacijskimi dokumenti.
2. Ocena tveganja
Po identifikaciji se oceni stopnja tveganja.
Pri tem se analizirajo:
- dejavnost podjetja;
- država poslovanja;
- lastniška struktura;
- finančna stabilnost;
- kreditna sposobnost podjetja;
- morebitna izpostavljenost tveganjem za ugled;
- politično izpostavljene osebe (PEP).
3. Preverjanje in potrjevanje podatkov
Zbrane informacije se primerjajo z verodostojnimi viri podatkov, registri in podatkovnimi zbirkami.
Digitalne rešitve danes omogočajo:
- samodejno preverjanje podatkov;
- analizo lastniške strukture;
- prepoznavanje dejanskih lastnikov;
- odkrivanje povezanih družb;
- oceno kreditne sposobnosti podjetja.
4. Neprekinjeno spremljanje poslovnih partnerjev
KYC ni enkratno preverjanje.
Poslovni partner, ki je danes stabilen, lahko že jutri spremeni lastniško strukturo, finančni položaj ali raven tveganja.
Zato vodilna podjetja neprekinjeno spremljajo:
- kreditno sposobnost podjetja;
- finančne rezultate;
- spremembe v poslovodstvu;
- spremembe lastništva;
- blokade računov;
- insolvenčne postopke.
Kako KYC pomaga pri upravljanju kreditnega tveganja?
KYC se pogosto povezuje z regulativno skladnostjo, vendar je za večino podjetij njegova največja vrednost v kakovostnejšem ocenjevanju poslovnih partnerjev.
Pravočasen dostop do poslovnih informacij omogoča:
- oceno kreditne sposobnosti kupcev;
- zmanjšanje tveganja neplačil;
- sprejemanje kakovostnejših odločitev o kreditnih limitih;
- prepoznavanje tveganih kupcev pred sklenitvijo pogodbe;
- zaščito dobičkonosnosti in denarnega toka.
Digitalizacija postopka KYC
Digitalne tehnologije so bistveno izboljšale preverjanje poslovnih partnerjev.
Sodobne rešitve omogočajo:
- dostop do poslovnih informacij na enem mestu;
- Coface ocene in finančne kazalnike;
- analizo lastniških struktur;
- opozorila o spremembah pri poslovnih partnerjih;
- neprekinjeno spremljanje tveganj.
Napredne rešitve, kot je Urba360, podjetjem omogočajo hitrejše sprejemanje odločitev in učinkovitejše upravljanje kreditnega tveganja.
KYC kot konkurenčna prednost
Podjetja, ki dobro poznajo svoje kupce in poslovne partnerje, lahko učinkoviteje upravljajo tveganja ter varneje načrtujejo rast poslovanja.
Kakovosten postopek KYC pomaga:
- zmanjšati finančne izgube;
- preprečiti sodelovanje z nezanesljivimi partnerji;
- zaščititi denarni tok;
- izboljšati upravljanje kreditnega tveganja;
- povečati varnost poslovnih odločitev.
KYC danes ni le regulativna zahteva, temveč tudi pomembno orodje za trajnostno rast in dolgoročno stabilnost poslovanja.
KYC in upravljanje terjatev
Tudi če kupec uspešno prestane začetno preverjanje, se lahko okoliščine med poslovnim odnosom spremenijo.
Zato je KYC najučinkovitejši v kombinaciji z:
- neprekinjenim spremljanjem kreditne sposobnosti kupcev;
- ocenjevanjem kreditnega tveganja;
- izterjavo terjatev;
- zavarovanjem terjatev.
Takšen pristop podjetjem omogoča, da pravočasno prepoznajo morebitne težave in zmanjšajo tveganje neizterjanih terjatev.
Pogosta vprašanja
Kaj pomeni KYC?
KYC (Know Your Customer) označuje postopek identifikacije in preverjanja strank ter ocenjevanja tveganj, povezanih s poslovnim odnosom.
Ali je KYC obvezen za vsa podjetja?
Ne. Zakonske obveznosti so odvisne od dejavnosti in regulativnega okvira, v katerem podjetje posluje. Vendar vse več podjetij uporablja KYC kot orodje za ocenjevanje poslovnih partnerjev in upravljanje kreditnega tveganja.
Kakšna je razlika med KYC in KYB?
KYC (Know Your Customer) se nanaša predvsem na identifikacijo fizičnih oseb, medtem ko se KYB (Know Your Business) nanaša na preverjanje pravnih oseb, njihovih lastnikov, poslovodstva in finančne stabilnosti.
Kako KYC pomaga zmanjšati tveganje neplačil?
KYC omogoča oceno zanesljivosti poslovnega partnerja pred vzpostavitvijo poslovnega odnosa, s čimer se zmanjša tveganje neizterjanih terjatev.
Ali lahko mala in srednje velika podjetja uporabljajo KYC?
Da. KYC ni namenjen le velikim organizacijam. Tudi mala in srednje velika podjetja lahko uporabljajo poslovne informacije in Coface ocene, da bi varneje upravljala poslovne odnose.