Hrvaška

Rast še naprej poganjata sredstva EU in turizem

Rast naj bi v letu 2027 ostala trdna, podobno kot v letu 2026, čeprav naj bi se po več letih močne ekspanzije postopoma umirila. Potrošnja gospodinjstev bo ostala glavni gonilnik gospodarske aktivnosti, podprta s tesnim trgom dela, ki spodbuja rast plač. Stopnja brezposelnosti ostaja med najnižjimi v EU (3,8 % v aprilu 2026), medtem ko nominalne plače še naprej naraščajo s trajnim tempom (+8,4 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta v marcu 2026). Vendar bi lahko zaostrovanje kreditnih pogojev po nedavnih makrobonitetnih ukrepih (omejitev razmerja med odplačilom dolga in dohodkom na 45 % ter omejitev razmerja med posojilom in vrednostjo nepremičnine na 90 %), skupaj z negotovim globalnim gospodarskim okoljem, v drugi polovici leta 2026 in v letu 2027 postopoma upočasnilo gospodarsko rast. Inflacija bo ostala relativno visoka (5,8 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta v aprilu 2026), predvsem zaradi naraščajočih cen energije (+17,8 %), saj Hrvaška ostaja zelo odvisna od uvoza ogljikovodikov. Kljub temu naj bi vladni ukrepi za omejitev cen energije in ciljni programi podpore v letu 2026 delno ublažili vpliv na gospodinjstva in podjetja.

Naložbe bodo ostale drugi steber rasti, podprte z nadaljnjim črpanjem sredstev EU. Hrvaška spada med najuspešnejše države članice pri izkoriščanju Sklada za okrevanje in odpornost (RRF), saj je prejemnica paketa v višini skoraj 10 milijard EUR, kar ustreza približno 12 % BDP. Država je že prejela skoraj tri četrtine teh sredstev, vključno z osmo tranšo v višini 897 milijonov EUR marca 2026, in naj bi pred rokom avgusta 2026 porabila skoraj vse preostale zneske. Ta sredstva bodo še naprej podpirala naložbe v prometno infrastrukturo, zlasti modernizacijo železniškega omrežja, digitalni prehod, zdravstveno infrastrukturo in diverzifikacijo oskrbe z energijo. Tudi širitev terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na Krku in naložbe v obnovljive vire energije naj bi okrepile energetsko varnost in zmanjšale ranljivost pred zunanjimi pretresi. Pričakovani vstop v OECD do konca leta 2026 bi lahko še dodatno povečal privlačnost države za tuje vlagatelje, ki se je že okrepila z vstopom v schengensko območje in uvedbo eura leta 2023.

Turizem bo ostal eden od glavnih gonilnikov gospodarske dejavnosti. Naložbe v hotelsko infrastrukturo, kot je 200-milijonski projekt Pical Resort v Poreču, skupaj z razširitvijo zmogljivosti letališč in uvedbo novih mednarodnih letalskih prog – zlasti v Dubrovniku leta 2026 – bodo še naprej podpirale premik sektorja v višji cenovni razred. Vendar bi upad števila izdanih gradbenih dovoljenj, verjetno zaradi naraščajočih stroškov gradnje, lahko povzročil upočasnitev dejavnosti na stanovanjskem trgu. Poleg tega se po močnem okrevanju, ki je bilo opazno po pandemiji, pričakuje, da se bo rast števila obiskovalcev postopoma upočasnila zaradi vztrajnih omejitev zmogljivosti – zlasti v Splitu, Zadru in Dubrovniku – ter zaradi naraščajočih cen.

Dvojni primanjkljaj bo še naprej pod pritiskom

Po povečanju od leta 2024 naj bi se javnofinančni primanjkljaj v letih 2026 in 2027 stabiliziral na ravni okoli praga EU, ki znaša 3 % BDP. Odhodki bodo ostali visoki, kar bo posledica povečanja plač v javnem sektorju, izplačil pokojnin, socialnih prejemkov in obrambnih potreb. Vendar pa naj bi rast davčnih prihodkov – ki jo podpirajo potrošnja gospodinjstev in ciljni ukrepi, vključno z okrepljenim davkom na nepremičnine za druge domove v letu 2024 – preprečila nadaljnje poslabšanje primanjkljaja. Poleg tega se bo velik delež naložb v infrastrukturo, energetsko tranzicijo in digitalizacijo še naprej financiral prek evropskih mehanizmov. Kljub nadaljnji ekspanzivni fiskalni politiki naj bi se razmerje med dolgom in BDP še naprej zniževalo, kar podpirajo močna gospodarska rast in ugodni pogoji financiranja od vključitve v evroobmočje.

Hrvaška ima znaten strukturni trgovinski primanjkljaj, ki je posledica njene odvisnosti od uvoza investicijskega blaga, predelanih izdelkov in ogljikovodikov. Čeprav turizem ustvarja znaten presežek v storitvah, tega ne more več v celoti izravnati s primanjkljajem v blagu. Močno domače povpraševanje, ki ga zlasti poganjajo naložbe, bo še naprej podpiralo uvoz, medtem ko bo izvoz blaga (živila, industrijski vmesni proizvodi, električna oprema, oblačila, les in farmacevtski izdelki) še naprej zaviral zmerna rast njenih ključnih trgovinskih partnerjev, zlasti Nemčije, Italije, Slovenije ter Bosne in Hercegovine. Pričakuje se tudi, da bodo višji stroški energije v letu 2026 začasno povečali uvozno breme, preden se bodo v letu 2027 umirili. Neposredne tuje naložbe (FDI), ki v glavnem izvirajo iz Evropske unije, bodo skupaj s sredstvi EU ostale glavni vir zunanjega financiranja, z opazno koncentracijo v finančnih storitvah (25 %), predelovalni industriji (18 %) in nepremičninah (17 %).

Trajno napeto lokalno politično okolje

Na parlamentarnih volitvah aprila 2024 je Hrvaška demokratska zveza (HDZ), konzervativna desnosredinska stranka pod vodstvom predsednika vlade Andreja Plenkovića, ohranila svoj prevladujoči položaj, kljub rahlemu upadu svoje parlamentarne zastopanosti (61 sedežev v primerjavi s prejšnjimi 66, od skupno 151 sedežev v Saboru). HDZ je oblikovala koalicijo z Gibanjem za domovino (DP, 14 sedežev), kar ji je omogočilo, da si zagotovi tretji zaporedni mandat, medtem ko je levosredinska opozicija (ki jo predstavlja predvsem SDP) ob visoki volilni udeležbi zabeležila napredek. Politično ozračje bo verjetno ostalo napeto po prepričljivi ponovni izvolitvi Zorana Milanovića (nekdanji član SDP) za predsednika januarja 2025 z 74,7 % glasov. Ta izid potrjuje polarizirano politično pokrajino in včasih težavno sobivanje med Zoranom Milanovićem – ki je pogosto kritičen do nekaterih stališč EU in NATA – ter Andrejem Plenkovićem, ki je trdno proevropsko usmerjen. Kljub temu omejena pooblastila predsednika zmanjšujejo tveganje institucionalne zastojev, vlada pa naj bi ohranila zadostno stabilnost do naslednjih parlamentarnih volitev, predvidenih za leto 2028.

Na socialnem področju se država sooča z velikimi demografskimi izzivi, kot sta hitro staranje prebivalstva in znatna emigracija mladih kvalificiranih delavcev. Vlada je napovedala ukrepe za povečanje rodnosti, vključno s podvojitvijo družinskih dodatkov.

Na področju zunanje politike ima Hrvaška mejne spore z več sosedami, zlasti s Slovenijo glede Piranskega zaliva in s Srbijo glede skupne meje ob Donavi. Država ostaja razdeljena tudi glede podpore Ukrajini, saj je predsednik Milanović nedavno uveljavil veto proti sodelovanju Hrvaške v natovski misiji usposabljanja za Ukrajino.

Zadnja posodobitev: junij 2026