Maroko

Ugodne napovedi rasti kljub šibkejšemu zunanjemu povpraševanju

Maroško gospodarstvo je leta 2025 kljub nestabilnim svetovnim gospodarskim razmeram doseglo dobre rezultate. Kmetijstvo (9 % BDP in 27 % zaposlenosti v letu 2024) se je začelo okrevati po treh zaporednih letih slabih letin zaradi suše, kljub temu, da je obseg proizvodnje ostal za približno 10 % pod ravnjo iz leta 2021. Rudarska industrija (fosfati), avtomobilska industrija, gradbeništvo in storitve (trgovina na drobno, turizem, finance) so ostali močni gonilniki rasti, podprti z naložbenimi tokovi (tako domačimi kot tujimi) v teh sektorjih.

Ta dinamika naj bi v letu 2026 ostala v grobem podobna. Če ne bo prišlo do ekstremnih vremenskih razmer, naj bi kmetijstvo ostalo podporno, saj bodo letine imele koristi od večjih količin padavin v drugi polovici leta 2025. Gradbeništvo bo močan gonilnik rasti, saj bodo priprave na svetovno prvenstvo v nogometu FIFA 2030 spodbudile naložbe v infrastrukturo, kot so nov terminal na letališču Mohamed V v Casablanci (naložba v višini 1 milijarde USD), podaljšanje proge za visoke hitrosti Tanger–Kenitra do Marakeša ter stadion Hassan II (490 milijonov USD), ki naj bi postal največji nogometni stadion na svetu. Poleg tega si oblasti prizadevajo tudi za okrepitev gospodarske dejavnosti v južnih provincah z naložbami v gospodarske cone in logistična središča (El Argoub, El Guerguerat, Dakhla). Naložbe v energetiko (zlasti v obnovljive vire energije) in vodno gospodarstvo (jezovi) se bodo prav tako nadaljevale v okviru prizadevanj za doseganje energetske suverenosti. Rast v predelovalni industriji se bo verjetno upočasnila, predvsem zaradi šibkega povpraševanja po avtomobilih v Evropi, kar bo vplivalo na obseg proizvodnje in izvoza. Dejavnost v tekstilno-oblačilni industriji bo prav tako ostala šibka zaradi zmanjšanega zunanjega povpraševanja. Storitve bodo ostale glavni gonilnik rasti. Število turističnih prihodov, ki je leta 2025 že doseglo rekordnih 19,8 milijona obiskovalcev (+14 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta), naj bi se še naprej povečevalo, čeprav v počasnejšem tempu. Finančne storitve bodo ostale živahne, saj Maroko postaja vse privlačnejši finančni center (prek Casablanca Finance City) in so velike maroške banke prisotne v zahodni in osrednji Afriki. Na strani povpraševanja bodo naložbe ostale glavni gonilnik rasti, pri čemer se bo javni del osredotočal na infrastrukturo, zasebni pa na visoko učinkovite industrije in storitve. Tudi potrošnja bo ostala trdna, podprta z rastjo plač ter nizko in stabilno inflacijo. Inflacija bo ostala pod 2 %, pričakovanja pa so trdno zasidrana, zato bo centralna banka (Bank al-Maghrib) verjetno ohranila sedanjo naravnanost denarne politike. Centralna banka je ključno obrestno mero od marca 2025 ohranjala na 2,25 %.

Kljub velikim javnim izdatkom ostaja fiskalna pot trajnostna

Čeprav se je fiskalna pot v zadnjih letih izboljšala, zmanjševanje javnega primanjkljaja ostaja zelo postopno. Prihodki so se znatno povečali (po ocenah za +16 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta v letu 2025) zahvaljujoč ukrepom fiskalne konsolidacije na področju davka na dohodek in davka od dobička pravnih oseb od leta 2023 ter višjim prihodkom iz DDV in drugih trošarin, vendar so se povečali tudi odhodki (+15,6 % v istem obdobju), kar je posledica velikega povečanja stroškov plač in plačil obresti. Podoben trend naj bi se nadaljeval tudi v letu 2026, pri čemer se pričakuje rahlo izboljšanje javnega primanjkljaja. Rast javne porabe bodo še naprej poganjali tekoči odhodki, vključno s stroški plač (+8,4 %), saj se je mesečna minimalna plača v javnem sektorju v letu 2025 povečala za 12,5 % (z 4.000 MAD na 4.500 MAD). Poleg tega naj bi se sredstva za zdravstvo in izobraževanje povečala za več kot 15 % v okviru zavez, ki jih je vlada sprejela po protestih oktobra 2025 (glej spodnji odstavek). Nasprotno naj bi se plačila obresti in investicijski izdatki v primerjavi z letom 2025 nekoliko zmanjšali. Ker je leto 2026 volilno leto in ob upoštevanju napetega družbenega ozračja bi lahko odhodki presegli proračun. Rast prihodkov bo še naprej podprta z močno gospodarsko aktivnostjo, tako iz neposrednih kot posrednih davkov, pa tudi z dodatnimi ukrepi za izboljšanje davčnega sistema, ki so bili uvedeni v proračunskem zakonu za leto 2026. Ti se osredotočajo predvsem na boljšo vključitev neformalnega sektorja v gospodarstvo, boj proti goljufijam in usklajevanje fiskalnih pravil. Prožna kreditna linija Maroka pri Mednarodnem denarnem skladu (v višini okoli 4,5 milijarde USD) je bila aprila 2025 podaljšana za obdobje dveh let, oblasti pa jo obravnavajo kot preventivni ukrep, ki se bo uporabil v primeru neugodnih gospodarskih pretresov. Ker se primanjkljaj na splošno postopoma stabilizira, se bo delež dolga v BDP zmanjšal zaradi močnejše rasti. Javni dolg Maroka je precej odporen na zunanje pretrese zaradi svoje strukture (75 % domačega dolga, denominiranega v dirhamih in večinoma srednje- do dolgoročne zapadlosti) ter zaradi menjavnega tečaja države (ponderirana vezava z nastavljivimi pasovi nihanj).

Trdna zunanja pozicija kljub velikim uvoznim potrebam

Čeprav se bodo dejavniki, ki ga poganjajo, v letu 2026 v grobem ohranili nespremenjeni, se bo primanjkljaj na tekočem računu nekoliko povečal. To bo v glavnem posledica povečanja že tako velikega trgovinskega primanjkljaja. Izvoz fosfatov, ki je bil v zadnjih letih živahen, se bo upočasnil zaradi pričakovanega padca cen diamonijevega fosfata. Čeprav je maroška avtomobilska industrija še naprej stroškovno konkurenčna, bo šibko povpraševanje v Evropi negativno vplivalo na obseg izvoza. Podobno se bo izvoz oblačil še naprej soočal s šibkim zunanjim povpraševanjem. Uvoz se bo kljub nižjim cenam nafte še naprej povečeval, kar bo posledica nakupov opreme za infrastrukturne projekte in trdnega domačega povpraševanja. Vendar pa strukturni trgovinski primanjkljaj Maroka večinoma izravnava presežek v storitvah, ki ga poganjajo prihodki iz turizma, ter presežek sekundarnih dohodkov, ki izhaja iz močnega pritoka nakazil delavcev, ki so se naselili v EU in državah Zaliva. Primanjkljaj bo brez težav financiran z zunanjimi posojili in neposrednimi tujimi naložbami (neto prilivi, ocenjeni na 1,5 % BDP). Devizne rezerve, ki so konec leta 2025 pokrivale približno 5,5 mesecev uvoza, so zadostne in naj bi takšne ostale tudi v letu 2026.

Volitve se bližajo v napetem družbenem ozračju

Maroške splošne volitve leta 2021 so zaznamovale znatno spremembo v sestavi parlamenta, potem ko je Narodna zveza neodvisnih (RNI) postala največja stranka s 102 od 395 sedežev v predstavniškem domu in 27 od 120 sedežev v senatu. Njen vodja Aziz Akhannouch je nato oblikoval koalicijsko vlado s Stranko avtentičnosti in modernosti (PAM, 87 in 19 sedežev) ter stranko Istiqlal (PI, 81 in 17 sedežev), s čimer je stranka pridobila absolutno večino v obeh domovih. Naslednje volitve v predstavniški dom so predvidene za september 2026. Akhannouch je napovedal, da se naslednjih parlamentarnih volitev ne bo udeležil, zato bo naslednji vodja stranke RNI verjetno Mohamed Chouki, ki je trenutni predsednik parlamentarne skupine. Pričakuje se, da bo na oblasti ostala približno ista koalicija, čeprav se bo razporeditev sedežev morda nekoliko spremenila, saj je opozicija preveč razdrobljena, da bi lahko izzvala zavezništvo RNI-PAM-PI. Vendar bo družbeno ozračje, ki je bilo že leta 2025 napeto, od strank zahtevalo, da ne bodo zgolj obljubljale kontinuitete, temveč da bodo ustrezno obravnavale družbene probleme. Zlasti so se v zadnjih letih poslabšali odnosi med mladimi v državi in političnim okoljem. To je doseglo vrhunec v protestih GenZ 212 oktobra 2025, kjer so bile glavne pritožbe premajhna poraba sredstev za zdravstvo in izobraževanje v primerjavi s prekomerno porabo za športno infrastrukturo, pomanjkanje priložnosti (in visoka brezposelnost mladih v mestih), družbena neenakost ter odtujenost od politične elite. Izvedene so bile reforme za izboljšanje politične vključenosti in dodatno financiranje javnih storitev, vendar bodo pričakovanja, da bo nova vlada izpolnila obljube na teh področjih, kljub temu visoka.

Na zunanjepolitičnem področju bodo odnosi z Alžirijo ostali glavni vir napetosti zaradi njene podpore Fronti Polisario, ki nadzira tretjino Zahodne Sahare. Čeprav so se diplomatski odnosi s Španijo in Francijo (dvema največjima maroškima trgovinskima partnerjema) v zadnjih letih izboljšali, potem ko sta obe državi odobrili maroški načrt za samoupravo Zahodne Sahare, ostajajo splošni odnosi z Evropsko unijo v tej zadevi še naprej zapleteni. Kljub temu Maroko ostaja ključni partner pri nadzoru migracijskih tokov, trgovinske vezi pa se bodo verjetno tudi okrepile, saj se maroške industrije vse bolj vključujejo v evropske vrednostne verige. Glede na trenutno geopolitično okolje je pomemben trden odnos Maroka z ZDA in njihovo trenutno administracijo. To je potrdila odločitev, da Maroko januarja 2026 podpiše listino »Board of Peace« predsednika Trumpa, s čimer je postal prva afriška država, ki je to storila. Maroko bo tudi v prihodnje še naprej krepil vezi z državami v podsaharski Afriki. V tem smislu sodelovanje »Jug–Jug« ostaja ključni del zunanje politike države prek vodilnih projektov, kot je plinovod Afrika–Atlantik z Nigerijo in večino zahodnoafriških držav.

Plačilo

Bančna nakazila postajajo najbolj priljubljeno plačilno sredstvo tako za domače kot za mednarodne transakcije. Čeki se še vedno pogosto uporabljajo kot plačilno sredstvo in predstavljajo tudi učinkovite listine za priznanje dolga: dolžniki se lahko kazensko preganjajo, če ne poravnajo dolgovanega zneska. Menice so prav tako privlačno plačilno sredstvo, saj so vir kratkoročnega financiranja prek diskontiranja, obročnega plačila ali prenosa. Menice se uporabljajo za evidentiranje finančnih podrobnosti osebnih dolgov, poslovnih dolgov in nepremičninskih transakcij. So pravno zavezujoče pogodbe, ki se lahko uporabijo na sodišču, če dolžnik ne izpolni obveznosti. Menica deluje kot trden dokaz dogovorjenega plačila in posledično dolga v primeru spora.

Izterjava dolgov

Faza sporazumnega reševanja

Izterjava dolgov se mora začeti s poskusom doseganja sporazumnega poravnave. Upniki poskušajo stopiti v stik s svojimi dolžniki na različne načine (telefonski klici, pisna opomina, kot so uradna pisma, e-pošta ali izvensodna obvestila itd.). Pogajanja za sporazumno rešitev so lahko intenzivna in zajemajo vidike, kot so število obrokov plačila, odpis dolga, garancije/zavarovanja ter obresti za odlog plačila. Maroška zakonodaja določa, da lahko odvetnik potrdi podpis dolžnika prek plačilnih načrtov, ki jih podpišejo, overijo in legalizirajo pristojni organi v Maroku. Odvetnik upnika lahko ta plačilni sporazum nato uporabi kot priznanje dolga v primeru sodnega postopka.

Pravni postopki

Maroko ima pravni sistem, ki temelji na francoski pravni tradiciji, in sodišča, ki temeljijo na islamskih tradicijah (ki se nanašajo izključno na osebni status strank v sporu). Med sodišča spadajo lokalna sodišča (juridictions de proximité), pristojna za reševanje sporov med posamezniki, sodišča prve stopnje (tribunaux de première instance), ki obravnavajo vse civilne zadeve, gospodarska sodišča, ki obravnavajo gospodarske spore, pritožbena sodišča (cours d’appel), ki obravnavajo civilne in upravne zadeve, ter kasacijsko sodišče (Cour de cassation).

Nujni postopki

Če je dolg povezan s priznanim naslovom ali obljubo, je mogoče pridobiti nalog za plačilo. Za to je treba vložiti vlogo na sodni tajništvu pristojnega sodišča. Dolg mora biti dokazan, določen (tj. nedvoumno opredeljen), zapadel v plačilo in nesporen. Če tožena stranka v osmih dneh ne vloži ugovora, je mogoče pridobiti izvršljivo odločbo. Če tožena stranka vloži ugovor v osmih dneh od prejema naloga za plačilo, se zadeva vrne v redni postopek. Vendar lahko pritožbeni senat sodišča prve stopnje ali pritožbeno sodišče z utemeljeno sodbo izvršbo v celoti ali delno odloži.

Redni postopek

Zastopnik upnika pošlje vabilo na zadevno sodišče, sodni izvršitelj pa ga vroči dolžniku, ki si lahko v roku, ki ga določi sodnik, zagotovi pravno zastopstvo in vloži nasprotno tožbo. Za izmenjavo pisnih vlog, posredovanje dokumentov in predložitev ustreznih dokazov je lahko potrebnih več obravnav.

Sodnik določi datum glavne obravnave za predstavitev pravnih stališč. Razprave in zagovori potekajo pod vodstvom sodnika med javno obravnavo. Zadeva se nato vzame v posvetovanje, da lahko sodniki razpravljajo o sredstvih, razlogih in izreku, ki sestavljajo vsebino sodbe. Po posvetovanju sodnikov se izda utemeljena sodba. Običajno jo je mogoče pridobiti v povprečnem roku 14 mesecev.

0

Izvršba pravne odločbe

Ko so izčrpane vse pritožbene poti, sodba postane pravnomočna in izvršljiva. Nalogi za rubež so običajno učinkoviti za zaseg in prodajo premoženja dolžnika.

V skladu z maroško zakonodajo so gospodarska sodišča dolžna priznati sodbe, izdane v tujini, tudi če z državo izdajateljico ni podpisana nobena konvencija v ta namen. Da se tuja sodba prizna in izvrši, je treba sodišču predložiti izvirnik tuje sodbe skupaj s potrdilom o nepretožljivosti. Ko tujec pridobi pravnomočno sodbo, ki jo želi izvršiti v Maroku, oziroma ko želi izvršiti maroško sodbo v tujini, mora upoštevati postopek za pridobitev izvršilnega naslova. Obstajata dva izvršilna postopka. Prvi je značilen izključno za Maroko, medtem ko je drugi določen z dvostranskimi sodnimi sporazumi med Marokom in drugimi državami, vključno z Nemčijo, Belgijo, Združenimi državami Amerike, Združenimi arabskimi emirati, Španijo, Francijo, Italijo in Libijo.

Stečajni postopki

Stečajni postopki so urejeni v V. knjigi Trgovinskega zakonika. Ta predvideva preprečevanje težav (postopek opozorila in postopek sporazumne poravnave) ter formalne stečajne postopke (sodni postopek za sanacijo in sodni postopek likvidacije).

Zaradi razmer, povezanih s COVID-19, je Maroko v okviru stečajnih postopkov sprejel dva ukrepa:

Možnost, da dolžniška podjetja sprožijo postopek za zahtevo odloga plačil, ki jim omogoča zakonito začasno ustavitev plačil (če je plačilna nesposobnost posledica COVID-19).

Možnost pridobitve spodbujevalnega kredita, namenjenega podjetjem, ki jih je prizadela pandemija COVID-19.

OPOZORILNI POSTOPEK

Postopek opozorila sprožijo poslovni partnerji ali revizorji podjetja (zunanji revizorji, ki jih podjetje najame za sanacijo finančnega stanja), ki morajo v osmih dneh obvestiti direktorja podjetja o vseh možnostih za sanacijo stanja. Če v 15 dneh ne bodo sprejeti nobeni ukrepi za izboljšanje razmer, je treba sklicati skupščino delničarjev, ki bo na podlagi poročila revizorja sprejela odločitev o tem, kako izboljšati razmere.

POSTOPEK MIRNE PORAVNAVE (SPORAZUMNO REŠEVANJE)

Postopke sporazumne poravnave lahko sprožijo le gospodarske družbe, trgovci ali obrtniki, ki se soočajo s finančnimi težavami, vendar še niso v stanju likvidne nesolventnosti. Ko se postopek začne, se dolžnik postavi pod nadzor sodišča. Sodišče nato za omejeno obdobje treh mesecev imenuje zunanjega poravnalca, ki dolžniku pomaga pri sklenitvi sporazuma z upniki. Sporazum se lahko sklene z vsemi upniki ali z »glavnimi upniki« dolžnika. Upniki so upravičeni do celotne terjatve, vendar lahko poravnalec predlaga dogovor ali pa upniki po lastni volji odpustijo del dolga. Ko sodišče odobri sporazum, se vsi sodni postopki v zvezi z dolgovi, ki jih zajema sporazum, za čas trajanja sporazuma o prijateljski poravnavi začasno ustavijo.

ZAŠČITNI POSTOPEK

Ta mehanizem je namenjen temu, da podjetju omogoči reorganizacijo in s tem nadaljnje preživetje. Da bi ga lahko izkoristilo, mora podjetje dokazati, da ni v stanju prenehanja plačil. V okviru tega postopka pa je še vedno mogoče pogajati se z upniki, da se izogne prenehanju plačil in stečajnemu postopku. Podjetje se obrne na sodišče, ki izda sklep o začetku zaščitnega postopka. Postopek se začne s šestmesečnim opazovalnim obdobjem (ki se lahko enkrat podaljša), v katerem stečajni upravitelj v sodelovanju z vodstvom pripravi »ekonomsko-socialno bilanco« (BES) za podjetje: pregled vzrokov za težave, trenutnega finančnega stanja, predvidenih korektivnih ukrepov in iz tega izhajajočih obetov. V tem obdobju podjetje sprejme ustrezne ukrepe za izboljšanje stanja in pomaga upravitelju pri pripravi rezervnega načrta. S sprejetjem takšnega načrta s strani sodišča se zaključi opazovalno obdobje in začne izvajanje samega načrta, ki lahko traja do pet let. Tudi v tem primeru direktor ostane na čelu svojega podjetja, predvsem pa bo podjetje imelo koristi od radikalnih ukrepov, ki jih lahko določi le sodišče:

odlog zapadlosti dolgov;

ustavitev posameznih izvršilnih postopkov;

obveznost vseh upnikov, da prijavijo svoje terjatve;

ustavitev obračunavanja obresti.

SODNA UPRAVA

Ta postopek je na voljo le dolžnikom, ki so postali plačilno nesposobni (état de cessation de paiements), vendar njihov finančni položaj ni nepopravljivo ogrožen. Sodišče imenuje sodnika za stečajne zadeve in upravitelja (osebo, ki jo sodišče imenuje v okviru stečajnega ali likvidacijskega postopka; deluje tudi kot sindikat). Med postopkom dolžniško podjetje in njegovo vodstvo ohranita nadzor nad premoženjem podjetja, dolžnik pa nadaljuje s poslovanjem. Postopek stečajnega upravljanja se lahko konča z reorganizacijo dolžnikovega podjetja ali z njegovo likvidacijo. Stečajni upravitelj mora v štirih mesecih od začetka postopka pripraviti poročilo o stanju podjetja. V svojem poročilu bo upravitelj priporočil načrt za nadaljevanje poslovanja dolžnika, prodajo podjetja ali likvidacijo. Sodišče mora nato na podlagi poročila sprejeti odločitev o usodi dolžnika. Med postopkom upniki ne glasujejo neposredno o možnostih, ki so na voljo dolžniku.

SODNA LIKVIDACIJA

S sodbo o začetku postopka postanejo vsi dolgovi takoj zapadli in izterljivi, upniki pa morajo v roku dveh mesecev predložiti svoje terjatve. Maroški upniki imajo dva meseca časa za predložitev svojih izjav; upniki s prebivališčem v tujini imajo na voljo štiri mesece. Likvidacijski postopek se lahko predčasno zaključi pred razdelitvijo likvidacijskega premoženja, če dolžnik nima več dolgov, če ima upravitelj dovolj sredstev za popolno poplačilo vseh upnikov ali če dolžnik nima dovolj premoženja za kritje stroškov likvidacijskega postopka.

Po maroški zakonodaji ni posebnih pravil o prednosti terjatev v primeru insolventnosti. Kljub temu obstajajo nekateri prednostni upniki, kot so: zaposleni, državna blagajna, socialne agencije, upniki v okviru kolektivne poravnave ter nazadnje nezavarovani upniki.

Zadnja posodobitev: januar 2026