Avstrija

Stagnacija, ki ji je sledila skromna rast

Avstrijsko gospodarstvo se počasi izvija iz najdaljše recesije v zgodovini Druge republike. Po dveh letih negativnih stopenj rasti se je BDP konec leta 2024 in v prvi polovici leta 2025 stabiliziral. Gospodarstvo naj bi od druge polovice leta 2025 naprej zmerno raslo, stopnja rasti pa naj bi se v letu 2026 nekoliko povečala. K tej rasti naj bi v veliki meri prispevala zasebna potrošnja, saj se pričakuje, da se bosta kupna moč in potrošniško zaupanje še naprej izboljševala, čeprav previdno. V Avstriji se plače, pokojnine in pokojninske dajatve prilagajajo inflaciji z enoletnim zamikom. Po močnem 8,5-odstotnem povečanju nominalnih plač po sklenitvi kolektivne pogodbe o plačah leta 2024 avstrijska centralna banka za leti 2025 in 2026 pričakuje povečanje nominalnih plač v višini 3,8 % oziroma 2,7 %. Po odbitku inflacije to pomeni, da je realna rast plač v letu 2024 znašala 5,3 % – prva rast od leta 2019 – preden se bo v letih 2025 in 2026 ustalila na 0,4 % oziroma 0,5 %, kar bi še vedno presegalo dolgoročno povprečje 0,3 %. Dejansko se inflacija od konca leta 2024 spet opazno povečuje. Eden od razlogov je iztek veljavnosti pobude za omejitev cen električne energije ter konec drugih ukrepov za podporo cen energije v začetku leta 2025, kar je povzročilo znatno povečanje stroškov energije za gospodinjstva. Poleg tega se je avgusta 2025 cena KlimaTicket (letne vozovnice za javni prevoz po vsej Avstriji) zvišala za 19 %. Od leta 2026 naj bi se inflacijski pritisk spet nekoliko umiril, ko se bodo cene energije v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta normalizirale. Cene storitev pa bodo verjetno ostale pod pritiskom, saj so zelo delovno intenzivne, poleg tega pa bo tudi »KlimaTicket« dražji za 8 %. Nazadnje bo na kupno moč vplivala ukinitev izplačil podnebnih bonusov (kompenzacija za cene CO2 za zasebna gospodinjstva, ki se lahko gibljejo od 145 do 290 EUR na osebo na leto, odvisno od lokacije), ki so bila nazadnje izplačana februarja 2025. Glede na povečano stopnjo varčevanja zasebnih gospodinjstev v zadnjih dveh letih bi morali te dodatne stroške izravnati z rahlim zmanjšanjem varčevanja.

Tudi naložbe v gradnjo naj bi prispevale k rahlemu pozitivnemu zagonu, zlasti od leta 2026. V začetku leta 2025 je bilo opazno povečanje povpraševanja po posojilih za stanovanjsko gradnjo zaradi sproščene denarne politike Evropske centralne banke (ECB). V prvi polovici leta 2025 je ECB svojo glavno obrestno mero (obrestno mero za depozite) znižala za skupno 0,5 odstotne točke na 2 %, kar velja za nevtralno raven. Glede na skromno gospodarsko rast v evroobmočju in stabilne inflacijske obete bi do konca leta 2025 lahko prišlo še do dveh znižanj po 25 baznih točk. Čeprav bo ključna obrestna mera v letu 2026 verjetno ostala nespremenjena, dveh nadaljnjih znižanj ni mogoče izključiti, če bo oživitev gospodarstva še naprej počasna. To bo od leta 2026 podprlo povpraševanje v gradbenem sektorju, zlasti na področju stanovanj. Nasprotno pa se pričakuje, da se bodo naložbe podjetij v opremo in stroje zmanjšale zaradi nizke izkoriščenosti zmogljivosti v predelovalnem sektorju. Zunanje povpraševanje po avstrijskih izdelkih (izvozi se približno 50 % vseh lokalno proizvedenih blagovnih izdelkov) naj bi ostalo omejeno. Glede na močno povečanje stroškov dela v primerjavi z evropskim povprečjem se je cenovna konkurenčnost avstrijskih izdelkov v zadnjih letih zmanjšala. Negotovost glede trgovinskega sporazuma med EU in ZDA ostaja, saj ob pisanju tega poročila uradno ne obstaja noben trgovinski sporazum med EU in ZDA, razen političnega dogovora, ki določa carinske tarife ZDA za blago iz EU v višini 15 %. Ta carina se bo uporabljala za avtomobile in avtomobilske dele ter farmacevtske izdelke, izključuje pa jeklo, aluminij in baker, za katere velja 50-odstotna carina. Obstaja nekaj izjem, npr. za letala, generična zdravila in kemijske predhodne sestavine.

ZDA so Avstriji druga največja izvozna destinacija, saj predstavljajo 8,2 % njenega izvoza: čez Atlantik se pošiljajo predvsem stroji, farmacevtska oprema in avtomobilski deli. Vendar bo na avstrijski izvoz vplival tudi gospodarski razvoj Nemčije, saj je ta soseda daleč najpomembnejši trgovinski partner. Čeprav naj bi Nemčija dosegla počasno rast (zlasti v letu 2026) ter povečala porabo za obrambo in infrastrukturo, lahko avstrijska podjetja to izkoristijo le v omejenem obsegu, saj Avstrija nima pomembne obrambne industrije. Poleg tega je država začela izvajati strogo varčevalno politiko. Zato v letih 2025 in 2026 ni pričakovati, da bi javna podpora spodbudila rast.

Začetek postopka v zvezi s proračunskim primanjkljajem v EU

Še nedavno je Avstrija veljala za eno od varčnih držav EU. To se je spremenilo leta 2025. Julija 2025 je EU začela postopek v zvezi s prekomernim primanjkljajem. Po že tako visokem primanjkljaju v letu 2024 je v letu 2025 zabeležen še en primanjkljaj, ki presega maastrichtska merila v višini 3 % nominalnega BDP, kar skupni dolg še dodatno potisne nad najvišjo ciljno vrednost EU v višini 60 %. Čeprav naj bi se primanjkljaj v letu 2026 zmanjšal, to ne bo zadostovalo za izpolnitev 3-odstotnega cilja EU do leta 2028. Nenavadno visoka raven dolga v zadnjih letih je posledica visoke inflacije, ki je nastala zaradi krize cen energije ter samodejnega prilagajanja pokojnin, socialnih prejemkov in stroškov osebja v javnem sektorju. V odgovor na to je vlada sprožila obsežen konsolidacijski program. Poleg prihrankov pri projektih, povezanih s podnebnimi spremembami (odprava podnebnega bonusa in zmanjšanje subvencij ter prihranki v ministrstvih), se je vlada odločila za ukinitev državno financiranega programa dopusta za izpopolnjevanje ter za spremembe v pokojninskem sistemu. Od junija 2025 se bodo prispevki za zdravstveno zavarovanje upokojencev povečali, od leta 2026 pa bo predčasna upokojitev mogoča šele od 63. leta starosti (namesto 62) in ob minimalni zavarovalni dobi 42 let (namesto 40). Poleg tega bodo novi upokojenci prejeli le 50 % avtomatske prilagoditve inflaciji. Učinek na proračun bo leta 2025 omejen, saj bodo indeksacija inflacije in visoki stroški obresti izravnali zmanjšanje odhodkov. Učinek, zlasti zaradi pokojninske reforme, naj bi se počasi začel kazati od leta 2026, polni učinek pa naj bi se pokazal leta 2027. V skladu s tem se bo proračunski primanjkljaj počasi zmanjševal, delež dolga pa se bo še naprej povečeval.

Avstrijski presežek tekočega računa se je leta 2024 opazno povečal zaradi močnega izboljšanja bilance blagovne trgovine, ki je posledica ugodnejših trgovinskih pogojev. Glede na bolj pesimistične napovedi za izvoz naj bi se presežek blagovne trgovine v letih 2025 in 2026 zmanjšal. Del tega naj bi se izravnal z nadaljnjim povečanjem že tako visokega salda trgovine s storitvami zaradi zelo visokega števila turistov. Pri primarnem dohodkovnem saldu (saldo prihodkov od tujih naložb) ali sekundarnem dohodkovnem primanjkljaju (ki ga v glavnem poganjajo nakazila tujih delavcev in prispevki mednarodnim organizacijam) se ne pričakujejo večje spremembe.

Koalicija »Candy« pod pritiskom

Christian Stocker iz konzervativne krščansko-demokratske stranke ÖVP je trenutni kancler in vodi »Candy-koalicijo«, ki jo sestavljajo ÖVP, socialdemokratska SPÖ in liberalna stranka NEOS. Ime koalicije je poklon barvam strank: turkizni, rdeči in rožnati. Koalicija je bila oblikovana šele po dolgotrajnih pogajanjih, ki so sledila rezultatom volitev v Nacionalni svet septembra 2024 in zmagi skrajno desne stranke FPÖ z veliko večino. To je bila prva volilna zmaga stranke FPÖ na nacionalni ravni v sodobni avstrijski zgodovini. FPÖ je svoj rezultat iz leta 2019 izboljšala za neverjetnih 12,7 odstotne točke na 28,9 %, s čimer je stranka osvojila 57 od skupno 183 sedežev. Večina dodatnih glasov za FPÖ je prišla na račun konzervativne krščansko-demokratske stranke ÖVP, katere rezultat se je v primerjavi s prejšnjimi volitvami zmanjšal za 11,2 odstotne točke na 26,3 %, kar ji je prineslo 51 sedežev. Sprva so vse stranke v Nacionalnem svetu izključile kakršno koli sodelovanje s kontroverznim desničarskim skrajnežem in vodjo FPÖ, Herbertom Kicklom. Zato je zvezni predsednik Alexander Van der Bellen stranki ÖVP, ki je zasedla drugo mesto, naložil, naj začne koalicijska pogajanja. ÖVP se je obrnila na SPÖ in Neos. V začetku leta 2025 so se stranka Neos umaknili s pogajalske mize, saj so se pritoževali nad pomanjkanjem pripravljenosti strank SPÖ in ÖVP za večje reforme. Nato, po spremembi vodstva stranke ÖVP, so se konservativci za koalicijska pogajanja obrnili na stranko FPÖ, ki pa so se končala neuspešno, saj stranka FPÖ ni bila pripravljena na kompromise. Alternativa eni od teh dveh koalicijskih možnosti bi bile nove volitve, na katerih bi po javnomnenjskih raziskavah stranka FPÖ osvojila še večji delež glasov, zato so stranke »Sladke koalicije« ponovno začele pogajanja in marca 2025 oblikovale vlado, potem ko so se dogovorile o uvedbi nekaterih fiskalnih reform.

Ni jasno, ali bo »Sladka koalicija« zdržala celoten mandat do naslednjih predvidenih volitev leta 2029. Čeprav so se stranke leta 2025 in 2026 dogovorile o zvišanju davkov in zmanjšanju porabe, še niso dokončno določile podrobnosti proračunskega načrta za naslednja leta. Na splošno ÖVP in (deloma) NEOS podpirata znižanje davkov, medtem ko SPÖ pritiska za njihovo zvišanje. Poleg tega so se vse stranke dogovorile o poostritvi migracijske politike in predlagale načrt, katerega cilj je uvedba trajnega kvotnega sistema za združevanje družin. K temu jih sili še večja rast podpore javnosti za FPÖ, ki je v anketah poleti 2025 dosegla 34 % (v primerjavi z 29 % na zadnjih volitvah). Medtem je podpora za ÖVP nekoliko upadla na 22 %, čeprav stranka še vedno zaseda drugo mesto.

Plačilo

Plačila prek sistemov SWIFT in SEPA (znotraj EU) se pogosto uporabljajo za domače in mednarodne transakcije ter ponujajo stroškovno učinkovit, hiter in varen način plačila.

Menice in, v manjši meri, čeki se najpogosteje uporabljajo kot sredstvo financiranja ali plačilnega jamstva. Kljub temu pa nista niti široko uporabljena niti priporočljiva, saj nista vedno najučinkovitejša plačilna sredstva. Menice morajo za veljavnost izpolnjevati relativno stroga obvezna merila, kar podjetnike odvrača od njihove uporabe. Hkrati čekom ni treba biti kritim s sredstvi na dan izdaje, morajo pa biti kriti na dan predložitve. Banke običajno vrnejo neplačljive čeke izdajateljem, ki lahko tudi sami ustavijo plačilo, ne da bi se bali kazenskega postopka zaradi zlorabe te možnosti.

Izterjava dolgov

Praviloma se postopek izterjave začne s tem, da se dolžniku po priporočeni pošti pošlje poziv k plačilu, v katerem se ga opozori na njegovo obveznost plačila neporavnanega zneska skupaj z morebitnimi zamudnimi obrestmi, določenimi v prodajni pogodbi ali prodajnih pogojih.

Če v pogodbi ni določbe o obrestni meri, se od 1. avgusta 2002 polletno uporablja obrestna mera, ki je enaka osnovni obrestni meri Banke Avstrije, izračunani na podlagi obrestne mere za refinanciranje Evropske centralne banke, povečani za osem odstotnih točk.

HITRI POSTOPKI

Za terjatve, ki so gotove, likvidne in nesporne, lahko upniki pri okrožnem sodišču zaprosijo za hitri sodni nalog (Mahnverfahren) prek vnaprej natisnjenega obrazca. Okrožno sodišče, pristojno za tovrstne hitre postopke, pospeši potrebne ukrepe za običajne terjatve do 75.000 EUR (prej 30.000 EUR).

V tem postopku sodnik izda sodno odredbo o plačilu zahtevanega zneska skupaj z nastalimi pravnimi stroški. Če dolžnik v štirih tednih od vročitve odločbe ne vloži ugovora (Einspruch) proti odredbi, je ta relativno hitro izvršljiva.

Za neplačane menice obstaja poseben postopek (Wechselmandatsverfahren), v okviru katerega sodišče takoj vroči nalog, s katerim dolžniku odredi poravnavo v roku dveh tednov. Če pa dolžnik izpodbija terjatev, se zadeva obravnava po običajnih sodnih postopkih.

Če ima dolžnik premoženje v drugih državah EU, lahko upnik zaprosi Dunajsko gospodarsko sodišče za izdajo evropskega plačilnega naloga za nesporne dolgove, ki je izvršljiv v vseh državah EU (razen na Danskem).

REDNI POSTOPKI

Če ni mogoče doseči poravnave ali če je terjatev izpodbijana, je zadnja preostala možnost vložitev redne tožbe (Klage) pri okrožnem sodišču (Bezirksgericht) ali deželnem sodišču (Landesgericht), odvisno od zneska terjatve ali vrste spora. Toženci imajo štiri tedne časa, da predložijo svoje argumente.

Kar zadeva deželna sodišča, se od tožencev pričakuje, da v odgovoru na vabilo predložijo svoje argumente, za kar imajo na voljo štiri tedne.

Samo v okrožju Dunaj obstaja ločeno gospodarsko sodišče (Handelsgericht), ki obravnava gospodarske zadeve (gospodarske spore, tožbe zaradi nepoštene konkurence, predloge za stečaj itd.).

V predhodni fazi postopka morajo stranke pisno predložiti dokaze in vložiti svoje zahtevke. Sodišče nato odloča o dejstvih zadeve, ki mu je bila predložena, vendar zadev ne preiskuje po lastni pobudi. Na glavni obravnavi sodnik preuči predložene pisne dokaze ter prisluhne argumentom strank in izjavam prič. Izvršilni nalog se običajno lahko pridobi v prvi stopnji v roku približno desetih do dvanajstih mesecev. Civilni postopkovni zakonik določa, da je stranka, ki v sporu zmaga, upravičena do polnega povračila vseh potrebnih pravnih stroškov, ki so ji pred tem nastali, s strani stranke, ki je v sporu izgubila.

0

0

0

Izvršba sodne odločbe

Sodba postane izvršljiva, ko postane pravnomočna. Če dolžnik ne upošteva sodbe sodišča, lahko sodišče izda nalog za rubež ali nalog za zaseg. Alternativno lahko sodišče zaseže in proda dolžnikovo premoženje.

Pri tujih sodnih odločbah se okoliščine lahko razlikujejo glede na državo izdaje. Za države EU sta glavni metodi izvrševanja sodbe EU evropski izvršilni nalog ali določbe uredbe Bruselj I. Za države zunaj EU se sodbe priznajo in izvršijo, če je država izdaje pogodbenica mednarodnega sporazuma z Avstrijo.

Stečajni postopki

IZVENSODNI POSTOPKI

Izvensodna prizadevanja za prestrukturiranje in pogajanja običajno predhodijo stečajnim postopkom. Predstavljajo sredstvo za pridobitev posojil za dokapitalizacijo v zameno za status zavarovanega upnika.

PRESTRUKTURIRANJE

Predpogoj za postopek prestrukturiranja je, da dolžnik vloži zahtevo za začetek postopka in hkrati predloži načrt prestrukturiranja. Ta postopek poteka bodisi v okviru samoupravljanja bodisi pod nadzorom upravitelja. Za samostojno upravljanje prestrukturiranja mora dolžnik vložiti vlogo za samostojno upravljanje, ki jo dopolnjujejo ustrezni dokumenti in načrt prestrukturiranja, ki predvideva minimalno kvoto 30 %.

LIKVIDACIJA

Postopki likvidacije imajo za cilj pravično uresničevanje pravic različnih upnikov. Postopke vodi stečajni upravitelj, ki prevzame nadzor nad podjetjem, proda premoženje in iztržek razdeli med upnike.

PRIDRŽANJE LASTNIŠTVA

Podobno kot v Nemčiji je zadržanje lastninske pravice pisna klavzula v pogodbi, ki določa, da dobavitelj zadrži lastninsko pravico nad dobavljenim blagom, dokler kupec ne poravna celotne cene. To običajno poteka v eni od treh oblik:

preprosta pridržana lastninska pravica: dobavitelj si pridržuje lastninsko pravico nad dobavljenim blagom, dokler kupec ne poravna celotnega zneska;

razširjeno pridržanje: pridržanje se razširi na nadaljnjo prodajo blaga, ki izhaja iz prvotne prodaje; kupec bo terjatve, ki izhajajo iz nadaljnje prodaje tretji osebi, odstopil prvotnemu dobavitelju;

razširjeno pridržanje lastninske pravice: pridržanje lastninske pravice se razširi na blago, predelano v nov izdelek, pri čemer prvotni dobavitelj ostane lastnik ali solastnik do višine vrednosti svoje dobave.

Zadnja posodobitev: avgust 2025