Bahami, Skupnost

Normalizacija rasti, ki je še vedno v veliki meri odvisna od turizma

Tretje leto zapored se v letu 2027 pričakuje upočasnitev rasti, saj se gospodarstvo po obdobju okrevanja po pandemiji približuje svojemu dolgoročnemu potencialu. Turizem, glavni steber gospodarske dejavnosti, ki predstavlja okoli 85 % izvoza, 40 % BDP in 50 % zaposlenosti, naj bi vstopil v fazo normalizacije, pri čemer ga bo še naprej podpirala rast segmentov luksuznih bivanj in križarjenj. Poleg tega bo sektor še naprej močno odvisen od gospodarskih razmer v ZDA, saj več kot 80 % obiskovalcev otočja prihaja iz ZDA. Offshore finančne storitve, drugi steber gospodarstva, ki predstavljajo med 15 % in 20 % BDP, naj bi kljub zahtevnejšemu mednarodnemu regulativnemu okolju še naprej podpirale gospodarsko dejavnost.

Tudi tuje zasebne naložbe, ki so osredotočene na gradbeni sektor, naj bi ostale ključni gonilni dejavnik gospodarske dejavnosti. Naložbe v turistično infrastrukturo (hoteli, letališča, pristanišča itd.) so namenjene odpravljanju omejitev zmogljivosti, ki so doslej ovirale razvoj sektorja, medtem ko so naložbe v energetski sektor del ambicioznega programa modernizacije, katerega cilj je zmanjšati visoke stroške električne energije in podpreti potencial rasti gospodarstva. Med najpomembnejšimi projekti sta terminal za ponovno uplinjanje utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) Clifton Pier (370 milijonov USD) in posodobitev električnega omrežja na otoku New Providence (130 milijonov USD), ki naj bi bila oba zaključena do leta 2027–2028.

Večji prihodki iz turizma naj bi delno izravnali učinke inflacije, ki jo povzročajo predvsem cene goriva, prevoza in hrane. Inflacija naj bi v letu 2027 zmanjšala kupno moč gospodinjstev. Nasprotno pa uvedba »Sand Dollar«, digitalne valute, ki jo je Centralna banka Bahamov (CBB) uvedla leta 2020, spodbuja finančno vključenost in naj bi podprla zasebno potrošnjo. Hkrati naj bi javna poraba ostala omejena zaradi zahtev po fiskalni konsolidaciji.

Nadaljnje izboljšanje javnih financ kljub ranljivemu zunanjemu položaju

Pričakuje se, da bo fiskalna konsolidacija v proračunskem letu 2026–2027 (od 1. julija 2026 do 30. junija 2027) javni primanjkljaj ohranila blizu ravnovesja. Prihodki (22 % BDP v proračunskem letu 2025–2026) naj bi ostali v glavnem stabilni, saj bodo višji davčni prihodki iz turizma in prihodki iz novega 15-odstotnega globalnega minimalnega davka za velika multinacionalna podjetja (približno 0,8 % BDP) naj bi v veliki meri izravnali ukinitev DDV na nepredelano hrano in ukrepe za olajšave pri davku na nepremičnine, uvedene aprila 2026. Hkrati naj bi vlada prednostno obravnavala naložbe v energetski in zdravstveni sektor, medtem ko naj bi se skupni odhodki (20,8 % BDP) le malo spremenili.

Finančna strategija vlade se še naprej opira predvsem na domači trg, zlasti na komercialne banke in institucionalne vlagatelje, prek izdaje obveznic v lokalni valuti, da bi omejila tveganja, povezana z menjalnimi tečaji in refinanciranjem. Takšen pristop se zdi upravičen glede na še vedno znaten delež zunanjega dolga, ki je sredi leta 2026 predstavljal okoli 45 % skupnega neporavnanega javnega dolga, ter glede na visoko obrestno breme, ki znaša skoraj 20 % državnih prihodkov. Kljub temu naj bi nadaljevanje fiskalne konsolidacije, podprto s stalnim primarnim presežkom (približno 3,5 % BDP v letu 2025), pripomoglo k zmanjšanju razmerja med javnim dolgom in BDP v letu 2027.

Kljub rahli izboljšavi naj bi bil saldo tekočega računa v letu 2027 še vedno v globokem primanjkljaju, kar odraža strukturno odvisnost države od uvoza blaga (goriva, živilskih izdelkov in investicijskega blaga), ki ga prihodki iz turizma in finančnih storitev le delno izravnavajo. Poleg tega se pričakuje, da se znaten primarni primanjkljaj pri dohodkih ne bo spremenil zaradi repatriacije dividend s strani podjetij v tuji lasti, ki poslujejo na Bahamih, zlasti v turističnem in finančnem sektorju. Na splošno tveganja ostajajo usmerjena v negativno smer. Upočasnitev svetovnega turizma ali trajno zvišanje cen energije bi lahko še dodatno oslabilo zunanjo pozicijo te otoške države. Kljub temu se pričakuje, da bo centralna banka še naprej branila vezavo bahamskega dolarja na ameriški dolar, hkrati pa si bo prizadevala ohraniti ustrezno raven deviznih rezerv, ki so junija 2026 znašale pet mesecev uvoza.

Večja politična stabilnost, a nadaljnja odvisnost od ZDA

Progresivna liberalna stranka (PLP, levosredinska) je kot jasna zmagovalka izšla iz predčasnih parlamentarnih volitev, ki so potekale maja 2026, s čimer si je zagotovila absolutno večino v parlamentu (33 od 41 sedežev) in utrdila svojo oblast do leta 2031. Premier Philip Davis, ki je bil ponovno izvoljen za drugi zaporedni petletni mandat – prvič od leta 1997 –, gradi na rezultatih uspešne gospodarske politike, osredotočene na razvoj turizma, reformo elektroenergetskega sektorja in večjo preglednost finančnega sistema za privabljanje večjih tujih naložb. V tem smislu so Bahami eden od pionirjev v regiji v boju proti pranju denarja in financiranju terorizma. Kriminal, povezan z mednarodnim prometom s prepovedanimi drogami, in naraščajoči življenjski stroški sta dva glavna dejavnika tveganja, ki bi lahko ogrozila politično stabilnost države.

Na mednarodnem področju Bahami ohranjajo privilegirane odnose z Washingtonom, svojim vodilnim trgovinskim partnerjem, glavnim vlagateljem in primarnim virom turistov, kljub temu, da je Nassau leta 2024 zavrnil »predlog Trumpove administracije« o sprejemu migrantov, izgnanih iz ZDA. Hkrati se pričakuje, da bo vlada nadaljevala z diverzifikacijo svojih partnerstev, kar ponazarjata sporazum, podpisan z Združenimi arabskimi emirati leta 2022 za spodbujanje turizma med obema državama, ter partnerstvo, sklenjeno z Bocvano leta 2023 za okrepitev sodelovanja na področju turizma in finančnih storitev. Vendar so takšne pobude skromnega obsega in ne postavljajo pod vprašaj močne gospodarske odvisnosti države od ZDA.

Zadnja posodobitev: avgust 2026