Barbados

Rast, ki jo poganjata turizem in naložbe v zeleno energijo

Gospodarska rast naj bi se leta 2026 upočasnila, a ostala zgodovinsko močna, predvsem zaradi močne turistične industrije na otoku. To bo spodbudilo sorodne dejavnosti, zlasti gostinstvo in gradbeništvo. Naložbe v turistični sektor (16 % BDP) naj bi doživele eno največjih rasti v zadnjih desetletjih, saj je za nove hotelske projekte na južni in zahodni obali ter v glavnem mestu predvidenih skoraj 1 milijarda USD. Med temi projekti je tudi odprtje luksuznega hotela in stanovanjskega kompleksa Pendry Barbados, ki je predvideno za leto 2026. Te naložbe so omogočile strukturne reforme, ki jih je izvedla vlada, ter javna poraba, usmerjena v projekte za prilagajanje podnebnim spremembam. Pričakuje se, da bodo ustvarile tisoče novih delovnih mest in s tem podprle zasebno potrošnjo (80 % BDP v letu 2024). Vendar bi lahko gospodarska upočasnitev na ključnih izvornih trgih (Združeno kraljestvo, ZDA in Kanada) negativno vplivala na število turističnih prihodov in motila tokove neposrednih tujih naložb, namenjenih gradnji hotelov.

Javne naložbe se bodo osredotočile na trajnostni turizem in obnovljive vire energije, v skladu z nacionalnim ciljem, da se do leta 2030 100 % energijskih potreb pokrije z obnovljivimi viri energije, in sicer z uporabo mehanizmov, kot je Sklad za pametno energijo II. Pričakuje se tudi nadaljnja rast finančnih storitev. Vendar bodo tekoča prizadevanja za fiskalno konsolidacijo ohranjala javno potrošnjo (11 % BDP) na nizki ravni, kar bo preprečilo močnejšo rast BDP v letu 2026.

Inflacija naj bi ostala nizka, kar podpirajo padajoče uvozne cene – zlasti goriva – ter vezava valute na ameriški dolar, ki jo omogočajo močne devizne rezerve. Ta stabilnost bo spodbujala zasebno potrošnjo. Vendar pa tveganja ostajajo v obliki motenj v dobavni verigi, cenovnih pretresov naftnih cen, povezanih z geopolitičnimi napetostmi, in višjih ameriških carin. Barbados, podobno kot mnoge karibske države, del svojega blaga uvaža prek ZDA, vključno s proizvodi iz tretjih držav. Glede na vezavo barbadoskega dolarja na ameriški dolar je vpliv denarne politike na inflacijo in kreditiranje omejen. Pričakuje se, da bo centralna banka v letu 2026 ohranila svojo obrestno mero na 2 %, kar pomeni, da bo ostala nespremenjena od aprila 2020.

Nadaljevanje fiskalne konsolidacije

Vlada bo nadaljevala z izvajanjem svojega Načrta za gospodarsko okrevanje in preoblikovanje Barbadosa (BERT), ki se je začel izvajati leta 2022 in je predviden do leta 2027. Cilj načrta je zmanjšanje dolga, diverzifikacija gospodarstva, pospešitev energetske tranzicije in okrepitev konkurenčnosti. Vključuje tudi naložbe v izobraževanje in zdravstvo, zagotavljanje cenovno dostopnih stanovanj ter okrepitev sistemov socialne varnosti. Oba programa Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki sta podpirala načrt BERT, sta se zaključila junija 2025 po izplačilu zadnjih sredstev. Vlada ne namerava skleniti novega sporazuma z Mednarodnim denarnim skladom, bo pa v letih 2026 in 2027 nadaljevala s prizadevanji za fiskalno konsolidacijo, pri čemer se bo opirala na nadaljnje davčne reforme, močnejše fiskalne institucije in nižje obrestne obremenitve. Prihodki bodo imeli koristi tudi od rasti turizma. Primarni presežek (brez plačil obresti) naj bi ostal blizu 4 % BDP. Barbados bi tako lahko zabeležil svoj prvi proračunski presežek od leta 1990, razen leta 2019, ko je potekalo prestrukturiranje dolga.

Fiskalna disciplina in visoki primarni presežki bodo pripomogli k zmanjšanju enega najvišjih deležev dolga v regiji. Približno 60 % javnega dolga je domačega, medtem ko je večina zunanjega dolga dolgovana multilateralnim institucijam, kar izboljšuje njegovo vzdržnost. MDS je javni dolg ocenil kot vzdržen, tveganje državne krize pa kot zmerno. Cilj vlade, da do proračunskega leta 2035–2036 doseže 60 % BDP, se šteje za dosegljivega, vendar je odvisen od ohranjanja visokih primarnih presežkov in izogibanja gospodarskim pretresom.

Zunanjo bilanco bo podpiral presežek v storitvah, ki ga poganjata turizem in finančne storitve, kar bo glavni dejavnik zmanjševanja primanjkljaja na tekočem računu. Vendar bo trgovinski primanjkljaj ostal visok zaradi močne odvisnosti od uvoza – zlasti hrane in energije – ter uvoza, povezanega z gradbenimi projekti. Nižje uvozne cene bodo ta primanjkljaj delno zmanjšale. Odplačila obresti so se od prestrukturiranja dolga zmanjšala. Primanjkljaj na tekočem računu se bo še naprej financiral s tujimi neposrednimi naložbami, ki predstavljajo približno 6 % BDP, kar je v skladu z zgodovinskim povprečjem zadnjih dveh desetletij, ter z večstranskimi posojili. Devizne rezerve, ki so konec leta 2025 ocenjene na približno devet mesecev uvoza, bodo v letu 2026 ostale na zadovoljivi ravni zahvaljujoč neto prilivom iz prihodkov od turizma in večstranskega financiranja.

Stabilno institucionalno okolje, ki olajšuje upravljanje

Levosredinska Barbadoska delavska stranka (BLP), ki jo od leta 2018 vodi premierka Mia Mottley, vlada brez resne opozicije. Njena izjemna priljubljenost in velika parlamentarna večina (29 od 30 sedežev) bosta zagotovili politično stabilnost in vladljivost do naslednjih volitev, ki naj bi potekale najpozneje januarja 2027, za katere je gospa Mottley že napovedala, da namerava kandidirati za tretji mandat. Njen mandat se osredotoča na strukturne reforme, zlasti na nadaljnjo fiskalno konsolidacijo v skladu s cilji Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Te reforme so namenjene izboljšanju poslovnega okolja in zmanjšanju enega najvišjih razmerij med javnim dolgom in BDP v regiji. Hkrati vlada poudarja socialno pravičnost in zmanjšanje kriminala. Tekoče gospodarsko okrevanje bo podprlo družbeno stabilnost, vendar bi gospodarske težave lahko poslabšale nedavno povečanje kriminala in sporadične proteste. Število stavk pa naj bi bilo majhno zaradi rednega dialoga v okviru pobude za socialno partnerstvo, ki združuje vlado, sindikate in zasebni sektor. Medtem se bo razprava o ustavni reformi nadaljevala v letu 2026 po prehodu Barbadosa v parlamentarno republiko leta 2021. Razprava se osredotoča na povečanje števila poslancev, doseganje enakosti spolov v senatu ter okrepitev pooblastil predsednika vlade v primerjavi s predsednikom države. Slednji, Jeffrey Bostic, član stranke BLP, je na položaju od novembra 2025 in je drugi predsednik države od ukinitve monarhije.

Država bo še naprej poudarjala regionalno gospodarsko sodelovanje v okviru Karibske skupnosti (CARICOM). Ohranjala bo tesne vezi z ZDA in Združenim kraljestvom (nekdanjo kolonialno silo), zlasti pri boju proti trgovanju z drogami in orožjem ter organiziranemu kriminalu. Odnosi s Kitajsko se bodo še naprej krepili prek povečane trgovine in naložb. Poleg tega si vlada prizadeva izboljšati prepoznavnost otoka kot offshore finančnega središča, kar bo vodilo do novih davčnih sporazumov s trgovinskimi in naložbenimi partnerji. Nazadnje bo Mia Mottley še naprej igrala vplivno vlogo kot zagovornica majhnih otoških držav v razvoju na mednarodnih forumih, zlasti pri vprašanjih, povezanih s podnebnimi spremembami.

Zadnja posodobitev: december 2025