Belize

Trdna rast kljub vplivu epifitov na kmetijski sektor

Pričakuje se, da se bo rast v letu 2026 nekoliko pospešila, kar bo posledica dinamične zasebne potrošnje in večjih naložb. Storitve (62 % BDP, 3,2-odstotna rast v prvih treh četrtletjih leta 2025), ki bodo imele koristi od potrošnje tako prebivalcev kot obiskovalcev, bodo glavni motor rasti. Turizem (13 % BDP) naj bi se po razočarajočih rezultatih v letu 2025 (1,6-odstotni medletni upad števila tujih obiskovalcev, ki so prenočili) ponovno okrepil, kljub porastu števila potnikov na križarjenjih (8,5-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta). Križarjenja so v letu 2025 predstavljala 63 % turističnih prihodov, vendar ustvarjajo nižje prihodke kot prenočitve. Turizem bo še naprej občutljiv na cene letalskega goriva, ki so pod pritiskom zaradi vojne v Iranu. Prav tako je tesno povezan z gospodarskim ciklom ZDA (ameriški turisti predstavljajo 70 % prihodov). Turistični potencial države, ki je cenovno zelo konkurenčen, ostaja v primerjavi z ostalo Srednjo Ameriko še vedno premalo izkoriščen zaradi pomanjkanja nastanitvene infrastrukture. Na področju naložb je vlada marca 2026 potrdila začetek projekta širitve pristanišča Belize (Belize City) za tovorni promet in privez križark, ki se je več let zavlačeval. Predvidena naložba znaša 450 milijonov USD. V pripravi je tudi več zasebnih projektov za izgradnjo pristanišč za križarke.

Po strmem upadu v prvi polovici leta 2025 sta se kmetijstvo in ribištvo (8 % BDP) konec leta 2025 ponovno okrepila in bosta v letu 2026 zabeležila zmerno rast. Proizvodnja sladkornega trsa se je v letih 2024–2025 znatno zmanjšala (za 8,9 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta) in bo še naprej prizadeta zaradi fusarijske plesni, ki prav tako negativno vpliva na proizvodnjo sladkorja in melase. Pridelava agrumov prav tako trpi zaradi bolezni huanglongbing (bolezen rumenega zmaja), ki bo močno vplivala na letino v obdobju 2025–2026 (v zadnjem četrtletju leta 2025 je bila v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta nižja za 17 %). Če ne bo prišlo do večjih podnebnih pretresov, bodo te težave nadomestili pridelava banan in ribištvo, za katera se pričakuje trajna rast. Sekundarni sektor (14 % BDP) naj bi se stabiliziral. Gradbeništvo (zlasti na področju turistične in prometne infrastrukture) ter energetika bosta nadomestila izzive, s katerimi se sooča kmetijsko-živilski sektor, zlasti sektor pijač (6 % BDP), ki je tesno povezan s proizvodnjo sladkorja. Elektroenergetski sektor bo imel koristi od projekta v vrednosti 58 milijonov USD, ki je bil napovedan februarja 2025 v sodelovanju s Svetovno banko in kanadsko vlado ter katerega cilj je izboljšati zmogljivosti države za upravljanje oskrbe z električno energijo od leta 2026 naprej ter povečati delež obnovljivih virov energije v energetski mešanici (43 % v letu 2024). Uvoz električne energije iz Mehike pa bo še naprej predstavljal velik delež porabe (25 % v letu 2024). Oktobra 2025 je vlada odkupila sredstva kanadske skupine Fortis Inc. v hidroelektrarnem sektorju (ki pokriva 30 % nacionalne porabe) ter njen 33-odstotni delež v nacionalnem dobavitelju električne energije, družbi Belize Electricity Limited (BEL). Tri hidroelektrarne so bile nato decembra ponovno privatizirane in prodane institucionalnim vlagateljem (vključno z Upravo za socialno varnost) ter belizejskim malim vlagateljem. Transakcija je javnim organom prinesla čisti dobiček v višini 19 milijonov USD.

Po večletnem umirjanju se bo inflacija leta 2026 ponovno povečala zaradi višjih cen goriva ter zvišanj povprečnih tarif za električno energijo (za 7 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta) in tarif za vodo (za 13,5 %), ki sta jih januarja 2026 pridobili družbi BEL oziroma Belize Water Service Limited (BWSL). Centralna banka Belizeja (CBB) bo kljub temu ohranila svojo medbančno obrestno mero nespremenjeno na 2,25 % (stabilna od leta 2021). CBB se ne opira na obrestne mere, temveč kot glavno orodje za vpliv na domače kreditiranje uporablja obvezne rezerve. Njen glavni mandat je ohranjanje fiksne vezave belizejskega dolarja na ameriški dolar, ki je od leta 1976 določena na 2 BZD za 1 USD. Ta vezava ni ogrožena, saj CBB razpolaga z zadostnimi mednarodnimi rezervami (za 4,5 mesecev uvoza), ki so se konec leta 2025 povečevale (za 15 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta). Ohranjanje vezave je odvisno predvsem od ciljnih posegov in deviznih kontrol. Kljub relativno visoki stopnji penetracije bančnih storitev (70 % prebivalstva) je belizejski bančni sistem omejen, obrestne mere v domači valuti pa ostajajo visoke (ponderirana povprečna obrestna mera 8,48 %). Vendar pa naj bi mu koristilo, da je bila država januarja 2025 umaknjena s sive liste FATF, čeprav je še vedno predmet rednega spremljanja.

Nadaljevanje fiskalne konsolidacije

Vlada je v začetku marca 2026 predstavila osnutek proračuna za proračunsko leto 2026–2027, ki naj bi začel veljati 1. aprila. Fiskalna konsolidacija, ki je bila v zadnjih letih prednostna naloga, se bo začasno umirila. Primarni saldo (tj. brez plačil obresti) bo še naprej v presežku, vendar se bo zmanjšal za 19 %. Odhodke (1,9 milijarde BZD, kar je 13 % več kot v enakem obdobju prejšnjega leta) bo poganjalo močno povečanje javnih naložb (za 32 %), predvsem v elektroenergetsko infrastrukturo, modernizacijo avtoceste med Belize Cityjem in Belmopanom, izobraževanje ter zdravstveni sistem. Plače in pokojnine bodo kljub temu še naprej predstavljale 60 % skupnih odhodkov. Del naložb bo financiran z mednarodno pomočjo, ki naj bi se v letu 2026 povečala. Program donacij Millennium Challenge Corporation (MCC) v višini 125 milijonov USD v petih letih, ki je bil podpisan septembra 2024 in ga je kasneje ameriška administracija postavila pod vprašaj, je bil potrjen septembra 2025. Belize je bil leta 2024 tudi izbran za udeležbo v programu Mednarodnega razvojnega združenja (IDA). V tem okviru je z Svetovno banko podpisal več sporazumov o financiranju (donacije in ugodna posojila) v višini 77 milijonov USD.

Dolgovno breme države se je znatno zmanjšalo po prestrukturiranju »super obveznice« v »modro obveznico« leta 2021 v zameno za zaveze k zaščiti obale ter po sporazumu o zmanjšanju dolga v višini 300 milijonov dolarjev, sklenjenem z Venezuelo leta 2023. Leta 2025 pa se je zaradi upočasnjene rasti in višjega primanjkljaja nekoliko povečalo. Zmanjševanje dolga naj bi se ponovno začelo leta 2026, podprto z zmanjšanjem odplačevanja dolga. Kljub temu bo leta 2026 še vedno predstavljalo okoli 12 % javnih izdatkov. Zunanji dolg predstavlja 64 % celotnega dolga. Poleg »modre obveznice«, ki jo upravlja ameriška okoljska nevladna organizacija The Nature Conservancy (364 milijonov USD), so njegovi glavni upniki Venezuela (214 milijonov USD), Tajvan (214 milijonov USD) in Karibska razvojna banka (165 milijonov USD). Odplačevanje venezuelskega dolga je začasno ustavljeno od leta 2017, ko so ZDA uvedle sankcije proti družbi PDVSA.

Primanjkljaj na tekočem računu se je leta 2025 nekoliko povečal zaradi poslabšanja trgovinskega primanjkljaja (14 % BDP). Uvoz se je povečal, predvsem zaradi uvoza živil, tekstila in gnojil. Hkrati je izvoz prizadelo zmanjšanje proizvodnje sladkorja (za 37 % pri sladkorju in za 60 % pri melasi v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta), kar je še poslabšal padec svetovnih cen. Izvoz banan pa je zabeležil trdno rast (za 8 %). Presežek v bilanci storitev (12 % BDP) ni mogel izravnati povečanja trgovinskega primanjkljaja zaradi stagniranja prihodkov iz turizma, medtem ko so se nakazila (1 % BDP v letu 2025) rahlo zmanjšala zaradi strožje migracijske politike ZDA. V letu 2026 naj bi se primanjkljaj na tekočem računu stabiliziral zaradi rahlega izboljšanja izvoza hrane (85 % skupnega izvoza). K temu bi lahko prispevalo tudi povečanje prihodkov iz turizma, ki so odvisni od gospodarskih obetov v ZDA. Bilanco bodo kljub temu še naprej obremenjevale višje cene goriva (10 % celotnega uvoza) v primerjavi z letom 2025 ter naraščajoče cene uvožene električne energije. Primanjkljaj na tekočem računu se bo financiral predvsem z naraščanjem tujih naložb.

Velika volilna zmaga vladajoče stranke bo olajšala reforme

Doslejšnji premier Johnny Briceño, ki je bil na oblasti od leta 2020, je bil na parlamentarnih volitvah marca 2025 ponovno izvoljen na položaj po izjemno prepričljivi zmagi svoje stranke, Združene ljudske stranke (PUP, levica). PUP je osvojila 26 od 31 sedežev in ohranila svojo veliko večino. Glavno opozicijsko stranko, Združeno demokratično stranko (UDP, desnica), so na volitvah, za katere je bila značilna nizka volilna udeležba (64,8 %, najnižja stopnja od osamosvojitve), ovirale notranje razdelitve. Okrepljena s to obnovljeno večino bi morala biti sposobna izvesti svoje institucionalne in fiskalne reforme, zlasti v okviru načrta »Belize 2.0«, ter poostriti boj proti kriminalu, povezanemu z obsežnim prometom s prepovedanimi drogami. V okviru izboljšane proračunske situacije bosta izobraževanje in zdravstvo dve vladni prednostni nalogi. Vendar bosta nasilje in kriminal še naprej podžigala nezadovoljstvo javnosti.

Država si prizadeva ohraniti dobre odnose z Mehiko in drugimi srednjeameriškimi državami. V okviru Karibske skupnosti (CARICOM) je Belize oktobra 2025 podpisal sporazum o prostem pretoku z Barbadosom, Dominiko ter Saint Vincentom in Grenadinami. Poleg tega bi lahko Meddržavno sodišče (ICJ) konec leta 2026 izdalo končno odločbo o ozemeljskem sporu z Gvatemalo, ki tli že stoletje in pol. Mesto Gvatemala je zahtevalo skoraj polovico belizejskega ozemlja, zato sta se obe državi leta 2018 odločili, da zadevo predložita sodišču. Leta 2022 je Belize Mednarodnemu sodišču predložil tudi spor s Hondurasom glede suverenosti nad otočjem Sapodilla Cayes. Gvatemala je zaprosila za intervencijo kot zainteresirana stranka.

Zunaj regije si Belize prizadeva privabiti tuje naložbe, zlasti iz Severne Amerike. Odnosi z ZDA bodo ostali prijateljski. Obe državi sta oktobra 2025 podpisali protokol o varni tretji državi, kar bi lahko pomenilo, da bo Belmopan gostil prosilce za azil, ki živijo v ZDA. Kljub regionalnemu in mednarodnemu pritisku država še vedno priznava Tajvan kot suvereno in neodvisno državo, s katero ima sklenjen sporazum o dvostranskem sodelovanju, ki zajema infrastrukturne projekte, finančno in tehnično pomoč ter preferencialno obravnavo belizejskega izvoza. Hkrati se bo nadaljevalo sodelovanje z Združenim kraljestvom, pri čemer bo glavni poudarek na boju proti trgovanju z drogami in pranju denarja ter na organizaciji vojaškega usposabljanja. Izstop iz Commonwealtha in ustanovitev republike, kar je politični cilj, ki ga je izrazil gospod Briceño, sta kratkoročno malo verjetna zaradi prevladujočega javnega mnenja, ki nasprotuje temu koraku.

Zadnja posodobitev: marec 2026