Nemčija
Romunija
Italija
Turčija
Grčija
KitajskaZmerna rast ob spreminjajočih se trendih potrošnje in naložb
Gospodarska rast naj bi se leta 2025 umirila, leta 2026 pa se bo nekoliko okrepila, vendar bo ostala na ravni zgodovinskega povprečja. Zasebna potrošnja bo ponovno glavni gonilni dejavnik, ki ga bodo podpirale rastoče realne plače, nizka stopnja brezposelnosti in predčasna potrošnja pred uvedbo evra. Pričakuje se tudi, da bo postopno sproščanje denarne politike povečalo porabno moč gospodinjstev z zmanjšanjem stroškov servisiranja dolga. Vendar bo rast potrošnje manj močna kot v letu 2024, deloma zaradi višje ravni cen po izteku ukrepov za stabilizacijo inflacije, vključno z znižanimi stopnjami DDV in subvencijami za električno energijo za podjetniški sektor. Pričakuje se, da se bo neto izvoz v letu 2025 poslabšal, vendar se bo morda postopoma okreval v letu 2026, kar bo posledica predvidenega okrevanja nemškega gospodarstva.
Politična nestabilnost v Bolgariji, kjer prevladujejo kratkotrajne koalicijske vlade, je zavirala reforme, potrebne za pridobitev celotnih 5,5 milijarde EUR iz Sklada EU za okrevanje in odpornost (RRF). Te reforme so usmerjene v izboljšanje kakovosti institucij ter reševanje pomanjkanja delovne sile in usposobljenosti. Zamuda pri izvajanju teh sprememb je povzročila izgubo približno 600 milijonov evrov nepovratnih sredstev, pri čemer se zdaj pričakovani preostali prilivi ocenjujejo na 3–3,5 milijarde evrov (tj. 2,9–3,4 % BDP). Po politični stabilizaciji se predvideva ponovno črpanje sredstev EU v letih 2025–2026, kar naj bi spodbudilo javne naložbe. Vendar bo 15-mesečna zamuda pri reformah državo izpostavila nadaljnjim zmanjšanjem sredstev, razen če vlada ne pospeši reform ali si zagotovi podaljšanje roka, ki se izteče avgusta 2026. Kar zadeva zasebni sektor, se pričakuje rast naložb zaradi monetarne sprostitve in stabilnejšega političnega ozračja, če bo ta stabilnost trajala.
Inflacija se je na začetku leta 2025 povečala zaradi ponovne uvedbe standardnih stopenj DDV in prilagoditev administrativnih cen. Pričakuje se, da se bo inflacija v letu 2026 znižala, ko se bodo ti začasni učinki zmanjšali. Vendar pa bo pritisk na rast inflacije vztrajal zaradi naraščanja realnih plač na ozki trgu dela. Poleg tega bi prehod na evro v začetku leta 2026 lahko povzročil zmerno zvišanje cen, saj bi ponovne ocene cen med procesom prehoda lahko sprožile prilagoditve navzgor, ki bodo posledica bodisi gospodarskih dejavnikov bodisi zaokroževanja. Ta povečanja bodo verjetno izrazitejša v sektorjih, kot sta turizem in trgovina na drobno, kjer lahko stroški ponudbe in prakse zaokroževanja imajo opazen vpliv.
Koristi Bolgarije zaradi evra in schengenskega območja izravnane s pritiski trgovinske vojne
Fiskalna politika bo še naprej spodbujevalna, čeprav ne prekomerno. Proračun za leto 2025 je bil oblikovan tako, da je skladen s konvergenčnimi merili za sprejetje evra, ki zahtevajo, da primanjkljaj ostane pod 3 % gospodarskega izida. Pričakuje se, da bodo iztek znižanj DDV in povečane trošarine na tobačne izdelke okrepili fiskalne prihodke. Na strani odhodkov bodo ukrepi še naprej podpirali potrošnjo z višjimi plačami v javnem sektorju in povečanimi socialnimi izdatki. Te proračunske prilagoditve naj bi v primerjavi z letom 2024 nekoliko zmanjšale javni primanjkljaj, ki bo ostal na zmerni ravni. Relativno nizki stroški servisiranja dolga v Bolgariji se bodo s sprejetjem evra še povečali, saj naj bi slednji dodatno znižal stroške financiranja. Zgodnji znak izboljšanja zaupanja vlagateljev je nedavno zvišanje bonitetne ocene Bolgarije s strani nekaterih večjih bonitetnih agencij.
Pričakuje se, da bo vključitev Bolgarije v evropsko gospodarstvo imela trajne pozitivne učinke na njeno mednarodno trgovino. Predvideva se, da bo pristop k schengenskemu območju v začetku leta 2025 znižal logistične stroške trgovanja in odpravil ovire za širitev bolgarskih podjetij iz prometnega sektorja na evropske trge – sektor, v katerem imajo vzhodnoevropska podjetja običajno prevladujoč tržni delež zaradi konkurenčne prednosti nižjih stroškov dela. Čeprav so koristi uvedbe evra – ki naj bi začela veljati 1. januarja 2026 – nekoliko omejene zaradi obstoječe vezave bolgarskega leva na evro, bo vstop v evroobmočje odpravil stroške menjave valut, kar bo dodatno podprlo mednarodno trgovino, zlasti v turističnem sektorju. Vendar te prednosti integracije ne bodo v celoti izravnale cikličnih dejavnikov, ki v letu 2025 zavirajo zunanje povpraševanje. Gospodarska rast v Nemčiji, ključnem trgovinskem partnerju, naj bi letos ostala v zastoju, medtem ko rast romunskega gospodarstva ne bo dosegla svojega potenciala. Kljub temu, da je Bolgarija v primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi gospodarstvi relativno manj izpostavljena povpraševanju iz ZDA, bo trgovinska vojna verjetno predstavljala izziv za zunanje povpraševanje, s posrednimi učinki prek tretjih držav, zlasti Nemčije. Hkrati se bo uvoz povečal zaradi uvozno intenzivnega povečanja izdatkov za obrambo, ki ga je omogočila izjemna klavzula, ki takšne izdatke izključuje iz Pakta za stabilnost in rast. Skupaj naj bi ti dejavniki v letu 2025 povečali trgovinski primanjkljaj Bolgarije, pri čemer se pričakuje izboljšanje v letu 2026.
Politična nestabilnost in institucionalni izzivi v obdobju prehoda v evroobmočje
Leta 2025 bo politično ozračje v Bolgariji ostalo nemirno, saj ga bo zaznamovala dolgotrajna kriza, v okviru katere je od leta 2021 potekalo že sedem parlamentarnih volitev, pri čemer se pojavlja nevarnost osmih predčasnih volitev. Tudi na volitvah oktobra 2024 ni bilo mogoče doseči jasne večine in s tem stabilne vlade, kar odraža globoko razdrobljenost in apatijo volivcev. Desnosredinska stranka GERB, ki jo vodi Bojko Borisov, je osvojila največ sedežev (69 od 240), vendar je ostala daleč od večine, medtem ko sta reformistična koalicija PP-DB in ultranacionalistična stranka »Revival« v številu sedežev zaostajali. 16. januarja 2025 je bil je bil za predsednika vlade izvoljen Rosen Željazkov iz stranke GERB, ki vodi manjšinsko vlado s strankama BSP (levosredinska) in ITN (populistična, socialno-konzervativna), ob podpori liberalne stranke APS, frakcije, ki je nastala po razpadu stranke DPS. Vendar je koalicija krhka, sestavljena iz ideološko različnih strank in se sooča z izzivi pri reševanju sistemskih vprašanj, kot sta korupcija in reforma pravosodja. To se je hitro pokazalo z izstopom stranke APS aprila 2025, ki ni bila zadovoljna s podporo vladi, ki jo je izkazala stranka DPS-NN, druga frakcija iz stranke DPS. Vodja stranke DPS-NN, Delyan Peevski, proti kateremu so ZDA in Združeno kraljestvo uvedli sankcije zaradi domnevnega kupovanja glasov in volilnih goljufij, je postal ključnega pomena za koalicijo. Ta situacija je še dodatno spodkopala zaupanje v institucije, saj le 10 % Bolgarov verjame, da so volitve v državi poštene. Vpliv predsednika Rumena Radeva, čeprav ga ustavne reforme iz leta 2023 omejujejo, ostaja znaten, zlasti prek začasnih vlad.
Pristop Bolgarije k evrskemu območju, ki je predviden za 1. januar 2026, predstavlja ključni mejnik v integraciji države v evropski gospodarski okvir. Ta cilj je združevalna sila za vladno koalicijo in služi pridobivanju občasne podpore drugih proevropskih političnih strank, kot je PP-DB, ki zagovarjajo globlje usklajevanje z EU. Vendar je uvedba evra naletela na znatno javno nasprotovanje, ki ga podžigajo skrbi glede morebitnega manipuliranja s cenami, izpodkopavanja monetarne avtonomije in zamud pri izvajanju reform, ki jih predpisuje EU. Naraščajoči vpliv nacionalističnih strank, vključno s strankama »Revival« in »MECH«, ki ga podpira splošno razočaranje nad političnim establishmentom, te skrbi še zaostruje in predstavlja tveganje za nadaljnji demokratični nazadek, kar ogroža stabilnost prizadevanj Bolgarije za evropsko integracijo.
Gledajoč v leto 2026 so politične perspektive odvisne od tega, ali bo vlada Zhelyazkova uspela stabilizirati svojo koalicijo, ko bo država vstopila v evroobmočje in začela črpati sredstva iz skladov EU, ali pa bodo nove volitve ponovno sprožile krizo. Vstop v evroobmočje bi lahko okrepil zaupanje vlagateljev, vendar bi lahko v primeru skoka inflacije še poslabšal politične razlike. Vztrajna korupcija, omejitve svobode medijev in neučinkovitost pravosodja ogrožajo cilje Bolgarije na področju integracije v EU, vključno s polnim članstvom v schengenskem območju. Razkol v stranki DPS in upadajoči vpliv tradicionalnih strank, kot je BSP, napovedujeta nestabilno politično pokrajino, v kateri bodo populistične in skrajno desničarske skupine pridobivale na moči. Brez kohezivne koalicije, ki bi se lahko spopadla z nezaupanjem javnosti in zunanjimi pritiski, kot je vpliv Rusije, Bolgariji grozi dolgotrajna nestabilnost, ki bo ogrozila njen demokratični in gospodarski napredek.