Evropa
Srbija
Črna gora
Češka
Turčija
Kitajska
PoljskaRast bo ostala zmerna
V letu 2025 naj bi Bosna in Hercegovina zabeležila zmerno rast, ki bo nižja od rasti drugih držav Zahodnega Balkana. Zasebna potrošnja, ki predstavlja 65 % BDP, bo ostala ključni dejavnik rasti. To bo podprlo močno povečanje nominalnih plač (+13,9 % v januarju 2025), ki ga bo spodbudilo pomanjkanje delovne sile, ter s tem povezano 61,5-odstotno povečanje bruto minimalne plače v Federaciji Bosne in Hercegovine (63 % prebivalstva), ki je bil namenjen zmanjšanju sive ekonomije. Kljub rasti cen hrane na začetku leta 2025 bo inflacija na splošno ostala pod nadzorom, kar bo pripomoglo k povečanju kupne moči gospodinjstev. Turizem, ki je že v letu 2024 zabeležil rekordno leto, bo imel pozitiven vpliv na prebivalstvo. Vendar bi lahko raznoliko evropsko gospodarsko okolje, v katerem trgovinska politika ZDA bremeni gospodarsko dejavnost v Nemčiji in Avstriji (medtem ko Srbija in Hrvaška kažeta določeno stabilnost), vplivalo na nakazila iz tujine, ki predstavljajo 10 % BDP.
Država se bo še naprej soočala z zelo visoko stopnjo brezposelnosti (27,3 % januarja 2025), ki jo spodbuja njena odvisnost od zasičenih sektorjev, kot sta metalurgija in kmetijstvo. Masovno izseljevanje kvalificiranih delavcev prav tako še poslabšuje pomanjkanje kvalificirane delovne sile.
Proračunski primanjkljaj pod nadzorom kljub pritisku javne porabe in uvoza
Proračunski primanjkljaj Bosne in Hercegovine bi se do leta 2025 lahko nekoliko zmanjšal. Vendar bo zaznamovan s povečanimi odhodki v obeh entitetah (Federaciji in Republika Srbska) z neodvisnima proračunoma. To povečanje zadeva infrastrukturo ter socialne in plačne reforme, namenjene ohranjanju zmerne rasti. Ker je centralna banka prek sistema valutnega odbora in vezave na evro povezana z ECB, je fiskalna politika glavno orodje za vplivanje na gospodarske razmere. Vendar pa oblasti pričakujejo višje davčne prihodke in načrtujejo uvedbo ukrepov fiskalne konsolidacije, kot sta postopna ukinitev subvencij za energijo in ponovna uvedba zdravstvenih prispevkov. Javni dolg pa bo medtem ostal relativno nizek in pod nadzorom (20 % BDP). Kljub evropskemu financiranju infrastrukture ostaja zmožnost zadolževanja države relativno omejena, domači finančni trg pa je slabo razvit.
Primanjkljaj na tekočem računu se bo nadaljeval, predvsem zaradi strukturno visokega trgovinskega primanjkljaja. To je posledica močne odvisnosti od uvoza industrijskih izdelkov in živil, medtem ko glavni izvozni izdelki države, kot so goriva, stroji in električna oprema ter kovinski izdelki, to neravnovesje le delno izravnavajo. Po drugi strani bo trgovina s storitvami ostala v presežku, kar podpirajo dinamični turistični sektor (rekordne ravni v letu 2024) in cvetoča IT-industrija. Neposreden vpliv morebitnih ameriških carin na bosanski izvoz bo verjetno ostal omejen (manj kot 2 % celotnega izvoza v ZDA ali 0,1 % BDP), vendar bi morebitni posredni učinek prek upočasnitve evropskega povpraševanja lahko vplival na izvoz v ključne partnerske države, kot sta Nemčija in Italija.
Na razpotju med evropsko integracijo in nacionalno dezintegracijo
Po Daytonskem sporazumu iz leta 1995 je bila Bosna in Hercegovina razdeljena na dve avtonomni entiteti: Federacijo Bosne in Hercegovine (FBiH) z bosansko-hrvaško večino ter Republiko Srbsko (RS) s srbsko večino, pa tudi na centralno upravljano okrožje Brčko. Moč je osredotočena v teh dveh avtonomnih entitetah. Centralna država je pristojna le za zunanjo politiko, obrambo in pogajanja o pristopu k EU. Na državnih volitvah oktobra 2022 so na centralni ravni in na ravni entitet zmagale srbske, hrvaške in bosanske nacionalistične stranke. Svet ministrov, ki deluje kot centralna vlada, je bil izvoljen konec januarja 2023 s podporo 23 od 42 članov Poslanske zbornice, ki zastopajo osem strank. V njem prevladujeta dve stranki, srbski nacionalisti (SNSD) in hrvaški nacionalisti (HDZ BiH). Državo zastopa rotirajoče triglavo predsedstvo, ki predstavlja tri etnične skupine in deluje na podlagi soglasja. Trenutno se lahko za volitve potegujejo le kandidati, ki pripadajo eni od treh etničnih skupin. Ta zapleten institucionalni okvir ogrožata trenutna blokada centralnih institucij s strani SNSD ter separatistična dejanja Milorada Dodika, njenega vodje in predsednika Republike Srbske. Februarja 2025 je bil Dodik obsojen na eno leto zapora in šestletno prepoved opravljanja političnih funkcij zaradi neupoštevanja odločitev mednarodnega visokega predstavnika, vključno z razveljavitvijo besedil, ki jih je Republika Srbska sprejela v nasprotju z evropskimi načeli. Razvoj infrastrukture, kot sta avtocestni koridor 5c in plinovodi s Hrvaško in Srbijo, na primer Jonsko-jadranski plinovod (IAP), namenjen zmanjšanju odvisnosti od Rusije, upočasnjujejo notranja nesoglasja. Kljub tem napetostim so se pogajanja o pristopu k Evropski uniji uradno začela marca 2025, po prizadevanjih za izpolnitev evropskih zahtev (boj proti pranju denarja, upravljanje migracij). Naslednje splošne volitve so predvidene za oktober 2026, vendar bo politična paraliza verjetno trajala še do takrat.
Na mednarodnem prizorišču je država v središču pomembnih geopolitičnih vprašanj. EU podpira integracijo države, vendar finančno pomoč pogojuje s strukturnimi reformami, medtem ko tesne vezi Milorada Dodika z Rusijo te prizadevanja otežujejo. Rusija tiho podpira separatistične ambicije Republike Srbske (RS), hkrati pa kritizira vlogo mednarodnega visokega predstavnika, ki nadzoruje civilno izvajanje Daytonskih sporazumov. Hkrati je EU marca 2025 okrepila svojo vojaško prisotnost prek misije EUFOR (za zagotovitev izvajanja Daytonskih sporazumov), da bi ohranila stabilnost ob naraščajočih napetostih. Leta 2025, ko država praznuje 30. obletnico Daytonskega sporazuma, se država nahaja na razpotju: bodisi se bo usmerila v evropsko integracijo bodisi tvegala razpad.