Burundi

Gospodarsko dogajanje je spodbudila javna vlaganja, vendar ga je zavirala inflacija

Gospodarska aktivnost se je v letu 2024 pospešila, kar so spodbudili kmetijstvo, domače povpraševanje – zlasti javno povpraševanje – ter boljši dostop do električne energije zaradi zagonu novih hidroelektrarn.

Leta 2025 se je rast upočasnila zaradi upada zasebne potrošnje, na katero je negativno vplivala visoka inflacija, ki je močno prizadela cene hrane. Dejavnost podpirajo predvsem povečani javni izdatki v zvezi z organizacijo parlamentarnih volitev, kot so povišanja plač javnih uslužbencev, in predvsem naložbe. V letu 2026 naj bi se rast ponovno okrepila: naložbe se bodo še pospešile, zlasti v zvezi z železniško progo Tanzanija–Burundi, ki jo financira Afriška razvojna banka iz sredstev, zbranih pri institucionalnih vlagateljih, institucijah za razvojno financiranje in komercialnih bankah. Naložbe bodo namenjene tudi elektrifikaciji in gradnji hidroelektrarn. Zagon dolgo odlašanega jezovnega projekta Jiji–Mulembwe naj bi omogočil ponovni zagon rudarske dejavnosti, ki jo je doslej oviralo vztrajno pomanjkanje energije. Rudarstvo, ki je bilo od leta 2021 začasno ustavljeno zaradi ponovnih pogajanj o pogodbah o izkoriščanju rudnin pod za državo ugodnejšimi pogoji, se je ponovno začelo šele januarja 2025. Primarni sektor bi tako lahko povečal svoj prispevek k rasti prek izvoza, pri čemer bi izkoristil višje cene kave, čaja in zlata.

Inflacijo spodbujajo monetarno financiranje javnega primanjkljaja, vse večja razlika med uradnim menjalnim tečajem in tečajem na vzporednem trgu, zmanjšanje tuje pomoči ter omejevanje uvoza. Inflacija naj bi se začela umirjati v drugi polovici leta 2025 in v letu 2026 zaradi nižjih cen uvoženega blaga (goriva in hrane), nadaljnjega okrevanja kmetijske proizvodnje po poplavah leta 2024 ter zmernejšega padca vrednosti burundskega franka glede na dolar. Vendar pa pogoste poplave, ki so uničile pridelke, zlasti na obalah jezera Tanganjika, umik pomoči ZDA in ponavljajoče se pomanjkanje osnovnih dobrin zaradi težav pri dostopu do tuje valute predstavljajo visoko tveganje.

Ekspanzivni proračun in visoko tveganje neizpolnitve obveznosti

V proračunskem letu 2026, ki traja od 1. julija 2025 do 30. junija 2026, se bodo javni izdatki povečali. Ta trend porabe je posledica pospešitve naložb in povečanja tekočih odhodkov. To bo posledica delnega odplačevanja domačega in zunanjega dolga, ki bo sam po sebi predstavljal 21 % proračuna, ter povečanja stroškov plač in operativnih proračunov več institucij. Proračun predsedstva republike se bo povečal za 87 %, medtem ko se bodo proračuni ministrstev za obrambo, zdravje in izobraževanje povečali za 36 %, 24 % oziroma 9 %. Hkrati se pričakuje povečanje javnih prihodkov kljub zmanjšanju tuje pomoči, kar bo posledica širitve davčne osnove, okrepitve ukrepov za boj proti goljufijam (zlasti v rudarskem sektorju), postopnega povečanja državnega deleža v rudarskih podjetjih z 10 % na 15 % ter povečanja dajatev. Mednje spadajo povečanje rudarskega davka (z 7 % na 16 %), uvedba upravnih in informacijsko-tehnoloških pristojbin, 15-odstotni dodatek na uvoz armiranega betona ter zvišanje cen potnih listin.

Proračunske napovedi temeljijo na ambicioznih predpostavkah o rasti, ki bi jih lahko ogrozili potencialni recesijski učinki novih fiskalnih ukrepov, vztrajna inflacija ali ranljivost za zunanje pretrese. Učinkovitost boja proti goljufijam in korupciji ni zagotovljena. Javni primanjkljaj financira centralna banka. Breme javnega dolga, od katerega dve tretjini pripada domačim upnikom – predvsem centralni banki –, bi se lahko nekoliko zmanjšalo zaradi negativnih realnih obrestnih mer. Zunanji dolg imajo v glavnem multilateralni upniki, pa tudi nekaj držav, med njimi Kitajska, Indija, Združeni arabski emirati in Kuvajt. Država ostaja izpostavljena visokemu tveganju za dolgovno stisko.

Primanjkljaj na tekočem računu se je v letu 2024 zmanjšal in se bo po pričakovanjih v letu 2025 še naprej izboljševal, kljub zmanjšanju tuje pomoči. Naraščajoče svetovne cene kave, čaja in zlata naj bi podprle izvozne prihodke. Poleg tega bi k temu lahko prispevali tudi oživitev rudarstva in podpis novih pogodb pod ugodnejšimi pogoji. Primanjkljaj na tekočem računu financirajo predvsem multilateralni partnerji (Svetovna banka, razvojne banke in EU) v obliki nepovratnih sredstev za projekte. Neposredne tuje naložbe pa ostajajo zelo nizke. Tudi če se bodo devizne rezerve povečale, bodo ostale nizke, kar bo vodilo k nadaljnjim uvoznim omejitvam. Vzporedni menjalni tečaj je 2,5-krat višji od uradnega tečaja.

Relativno izboljšanje mednarodnih odnosov in politične stabilnosti

Pod predsedstvom Evarista Ndayishimije, ki je na oblasti od leta 2020, si Burundi prizadeva ponovno vzpostaviti stike z mednarodnimi donatorji, ki so državo zapustili leta 2015, ko je odločitev nekdanjega predsednika Pierrea Nkurunzize, da se potegne za tretji mandat – kar je bilo v nasprotju z ustavo –, sprožila široke ljudske proteste, ki so bili nasilno zatrti. Sankcije in prekinitev mednarodne podpore so povzročile resno gospodarsko škodo, vključno z velikim pomanjkanjem. Od leta 2022 so opazni znaki izboljšanja na področju spoštovanja človekovih pravic, čeprav so ti zelo relativni. Poleg humanitarne pomoči, ki ni nikoli prenehala, so se vrnile tudi projektne donacije. Vendar pa se proračunska podpora in projektna posojila, ki so jih omenili mednarodni partnerji (MDS, Svetovna banka, EU itd.), še niso ponovno začela.

Vladajoča stranka je svoj nadzor nad političnim življenjem še dodatno utrdila junija 2025 med splošnimi volitvami, ko je osvojila vse sedeže – to je bila zmaga z veliko večino, ki odraža utišanje opozicije. Kljub tej represiji so težaven dostop do nezadostnih javnih storitev, ki ga še poslabšuje množični prihod kongovskih beguncev in ljudi, razseljenih zaradi poplav, divja inflacija, ki zmanjšuje kupno moč, ter zgodovina političnega nasilja (državljanska vojna, državni udari) povečali tveganje ljudskih uporov.

Burundi, ki je v regiji Velikih jezer obkrožen s kopnim, je za dostop do svetovne trgovine v veliki meri odvisen od Tanzanije, svoje sosednje obalne države. Gradnja nove železniške proge, ki je bila zaupana kitajskim podjetjem (zaključek gradnje je predviden za leto 2030) in bo državo povezovala s pristaniščem Dar es Salaam, prek katerega poteka 80 % njene trgovine, bo olajšala preskrbo države s hrano in izvoz rudnin. Zlasti rudarjenje niklja naj bi bilo za Burundi zelo donosno, saj je njena vlada leta 2022 z ruskim podjetjem East African Region Project Group podpisala 10-letno pogodbo v vrednosti 15 milijard USD. Poleg tega so se v okviru regionalne nestabilnosti diplomatski in trgovinski odnosi z Ruando leta 2024 poslabšali, potem ko se je predsednik Ndayishimiye odločil zapreti mejo s sosednjo državo, pri čemer jo je obtožil, da v novi prestolnici Gitega daje zatočišče in usposablja uporniško skupino, sovražno do vlade. Napetosti so še toliko bolj izrazite, ker Ruanda podpira uporniške skupine na vzhodu Demokratične republike Kongo, proti katerim Burundi bojuje skupaj s kongovsko vlado.

Zadnja posodobitev: september 2025