Češka (Češka republika)

Češko gospodarstvo se okreva kljub zahtevnim zunanjim razmeram

Po več letih slabših rezultatov v primerjavi z drugimi državami v regiji je češko gospodarstvo vstopilo v fazo rasti. Oživitev poteka kljub nadaljnji stagnaciji v Nemčiji (ključnem trgovinskem partnerju) in fiskalni konsolidaciji. Glavni dejavnik te pospešitve je bilo okrevanje zasebne potrošnje. Gospodinjstva so zmanjšala stopnjo varčevanja – ki kljub temu ostaja nad ravnjo iz časa pred pandemijo –, hkrati pa so imela koristi od rastočih realnih plač. Poleg tega je zgodnji začetek cikla denarne sprostitve znatno povečal potrošniško moč potrošnikov. Tudi bruto naložbe v osnovna sredstva se postopoma okrevajo, saj so v zadnjih četrtletjih prispevale k rasti BDP. To okrevanje temelji predvsem na močnem povečanju gradbene proizvodnje, zlasti na področju gradbeništva. Čeprav je Češka v okviru Sredstva za okrevanje in odpornost (RRF) prejela enega najnižjih zneskov v regiji Srednje in Vzhodne Evrope, ki znaša približno 9 % BDP, je bila pri porabi teh sredstev zelo učinkovita, kar je podprlo nedavno okrevanje naložb. Glede na visok izvozni delež češkega gospodarstva dolgotrajna stagnacija v Nemčiji in zaostrovanje svetovnih trgovinskih napetosti še naprej zavirata rast in izvajata pritisk na industrijski sektor.

Gledajoč v prihodnost do leta 2026 se pričakuje, da se bo gospodarska rast še pospešila, podprta z močno zasebno potrošnjo in vse večjim prispevkom naložb. Gospodinjstva še naprej ohranjajo relativno visoko stopnjo varčevanja, kar kaže na dodatne možnosti za povečanje porabe. Dodatna spodbuda bi lahko prišla tudi s strani naložb. Čeprav je Češka učinkovito porabljala sredstva EU (doslej je bilo izplačanih približno 11 milijard EUR od skupno 30 milijard EUR, dodeljenih v okviru kohezijske politike in RRF), je pred iztekom roka konec leta 2026 še vedno treba porabiti znaten del teh sredstev. V kombinaciji z načrtovanimi povečanji javnih izdatkov naj bi to v prihodnjem letu naredilo naložbe za ključni dejavnik rasti. Zaskrbljujoč razvoj pa predstavlja nedavno povečanje brezposelnosti, ki ga je mogoče v veliki meri pripisati šibkosti v predelovalni industriji. Če se ta trend ne bo stabiliziral, obstaja nevarnost, da bo to spodkopalo zaupanje potrošnikov.

Po zaključku cikla denarne sprostitve se Češka nacionalna banka (CNB) vzdržuje nadaljnjih znižanj obrestnih mer in svojo ključno dvotedensko repo obrestno mero ohranja na ravni 3,50 %. Namestnik guvernerja CNB Jan Frait je izjavil, da je trenutna naravnanost denarne politike zdaj v splošnem nevtralna za gospodarsko dejavnost. Splošna inflacija po indeksu CPI je stabilna in se giblje blizu 2-odstotnega cilja CNB. Vendar naj bi nedavno napovedana znižanja reguliranih cen energije in maloprodajnih tarif za plin, skupaj z nadaljnjim krepitvijo češke krone, v letu 2026 potisnila inflacijo pod 2 %. Ta deflacijski impulz bi lahko ustvaril prostor za ponovno sproščanje monetarne politike. Ključno tveganje za povečanje inflacije ostaja obseg fiskalne ekspanzije. Več članov Odbora za monetarno politiko je izrecno poudarilo možnost, da bi lahko bolj ekspanzivna fiskalna politika ohranjala višjo jedrno inflacijo in s tem otežila ali odložila prihodnja znižanja obrestnih mer. CNB bo zato v prihodnjem obdobju verjetno ohranila pristop, ki bo odvisen od podatkov in previden.

Odklon od prejšnje fiskalne konsolidacije

Češka republika je od leta 2023 izvajala fiskalno konsolidacijo, kar je po ocenah povzročilo zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja s 3,7 % v letu 2023 na pod 2 % v letu 2025. Konsolidacija je potekala kljub povečanju vojaških izdatkov. V prihajajočem letu bo proračun odraz medsebojnega vpliva ambicij nove vlade in institucionalnih dejavnikov. Sedanja koalicijska pogodba predvideva znižanje davka na dobiček pravnih oseb na 19 % (s čimer se bo odpravilo povišanje na 21 % v letu 2024), uvedbo subvencij za hipotekarna posojila in ponovno uvedbo nekaterih davčnih olajšav. Hkrati sporazum predvideva ohranitev primanjkljaja pod 3 %. Posledično se bo fiskalna usmeritev spremenila iz restriktivne v zmerno ekspanzivno. Drug dejavnik na strani prihodkov bo postopna ukinitev davka na izredne dobičke energetskih podjetij. Teoretično bi morala nacionalna pravila primanjkljaj v letu 2026 znižati pod 1,75 %, vendar bodo glede na politične ambicije vlade ta pravila najverjetneje omiljena.

Trenutna stagnacija nemškega gospodarstva še naprej bremeni češki izvoz, saj je država močno vključena v nemške dobavne verige. Kljub temu so češki izvozniki uspešno preusmerili del svojih dejavnosti na alternativne trge, zlasti v Združeno kraljestvo, Francijo in na Poljsko. V začetku leta 2025 je izvoz doživel znaten zagon zaradi zalog, ki so jih ameriška podjetja nabrala pred uvedbo carin. Po prvih treh četrtletjih leta 2025 se je stanje tekočega računa normaliziralo in v primerjavi s preteklim letom kaže le minimalno rast. Gledajoč v prihodnost naj bi tekoče okrevanje – podprto z izboljšanjem investicijske dejavnosti in zmerno fiskalno ekspanzijo – v prihodnjem letu spodbudilo rast uvoza, kar bo verjetno zmanjšalo del presežka na tekočem računu. Poleg tega bo obrambna industrija zaradi tekočih prizadevanj Evropske unije za ponovno militarizacijo igrala vse pomembnejšo vlogo pri oblikovanju izvoznega profila Češke republike.

Stranka ANO pod vodstvom Babiša se vrača na oblast, kar nakazuje spremembo usmeritve politike

Kot je bilo pričakovano, so oktobrske parlamentarne volitve leta 2025 v Češki republiki prinesle odločno zmago desničarskemu in evroskeptičnemu gibanju ANO, ki je pod vodstvom nekdanjega predsednika vlade Andreja Babiša osvojilo 34,5 % glasov, s čimer se je končalo mandatno obdobje desnosredinske, proevropske koalicije »Spolu«, ki jo je vodil dosedanji premier Petr Fiala. Kampanja stranke ANO se je osredotočila na zavračanje nadaljnjih ukrepov fiskalne konsolidacije ter na sprejetje odločnejšega stališča do Evropske unije in politike do Ukrajine. Ker ANO ni doseglo absolutne večine, je oblikovalo vladno koalicijo s skrajno desničarsko, evroskeptično stranko Svoboda in neposredna demokracija (SPD) ter populistično stranko Motoristi, s čimer je nova vlada pridobila večino 108 od 200 sedežev v spodnjem domu.

Novo oblikovana koalicija je dosegla soglasje o splošnih političnih smernicah, namenjenih preoblikovanju gospodarskega, socialnega in okoljskega prostora države. Osrednji del njihovega programa je odločno nasprotovanje izbranim pobudam Evropske unije, vključno z Zelenim dogovorom, predlagano prepovedjo motorjev z notranjim zgorevanjem in migracijskim paktom, kar kaže na širši evroskeptični trend. Na gospodarskem področju se koalicija zavezuje, da bo ustavila tekoče prizadevanja za fiskalno konsolidacijo, se vzdržala uvedbe evra in razveljavila nedavna zvišanja davkov, da bi zmanjšala pritisk na podjetja in gospodinjstva. Na področju socialnih reform nameravajo omejiti upokojitveno starost na 65 let, s čimer bodo razveljavili reforme prejšnje vlade, ki bi v prihodnjih desetletjih omogočile postopno zviševanje te starosti. Da bi zagotovili dostopnost energije – ključni del volilne kampanje –, bo vlada prizadevala za znižanje distribucijskih in prenosnih pristojbin ter uvedla subvencije za obnovljive vire energije.

Oblikovanje nove koalicijske vlade bo verjetno prineslo tudi opazne spremembe v zunanji politiki in mednarodnih odnosih Češke republike. Andrej Babiš je že dolgo velik zagovornik Višegrajske skupine – skupine za regionalno sodelovanje, ki jo sestavljajo Češka, Poljska, Madžarska in Slovaška. S Babiševo vrnitvijo na oblast ob Viktorju Orbánu na Madžarskem in Robertu Ficu na Slovaškem bodo te tri države morda vse bolj usklajevale stališča, za katera je značilno skeptično stališče do nadaljnje centralizacije pristojnosti EU ter bolj restriktiven pristop do vprašanj, kot so migracijska politika ter vojaška in finančna podpora Ukrajini. Kljub temu je Babiš med svojim prejšnjim mandatom kot predsednik vlade (2017–2021) pokazal precejšnjo mero pragmatizma, kar kaže, da zna populistično retoriko ublažiti s praktičnimi premisleki.

Plačilo

Češka zakonodaja omejuje gotovinska plačila na največ 270.000 CZK (približno 10.000 EUR). Kupci, ki želijo opraviti plačila, ki presegajo to omejitev, morajo celoten znesek plačati z elektronskim ali bančnim nakazilom. Bančna nakazila so daleč najpogostejši način plačevanja. Sistem SWIFT v Češki v celoti deluje in omogoča enostavnejšo, hitrejšo in cenejšo obdelavo mednarodnih plačil. Češka je del sistema SEPA, kar poenostavlja bančne prenose znotraj evropskega območja

Čeki za domače transakcije niso pogosto v uporabi. Menice in zadolžnice se pogosto uporabljajo kot varovalni instrument, ki kupcu omogoča dostop do pospešenega postopka za odredbo plačila s strani sodišča (pod določenimi pravnimi pogoji). Elektronske račune se splošno sprejema.

Izterjava dolgov

Da bi zagotovili izterjavo dolgov v primeru neplačila, morajo upniki hraniti vso dokumentacijo, povezano s transakcijo. To vključuje izvirno (pisno) pogodbo, vse dokumente, povezane s transakcijo (npr. račune in potrjene dobavnice), posamezna naročila ter vso drugo ustrezno dokumentacijo in/ali korespondenco. Glavna dejavnika, ki vplivata na učinkovitost izterjave dolgov, sta starost dolga (čim prej se začne izterjava, tem večja je verjetnost uspešne izterjave) in razlog za neplačilo.

Faza sporazumnega izterjevanja

Priporočljivo je izterjati dolg na sporazumni način, saj je to za upnika cenejše v primerjavi s sodnim postopkom. Sporazumne poravnave so izvršljive tudi na sodišču.

Sodni postopki

Pospešeni postopek / plačilni nalog

Platební rozkaz je praktičen in razmeroma kratek postopek, opisan v členih 172–175 Civilnega postopkovnega zakonika (občanský soudní řád, CCP). Sodnik, ki je prepričan o utemeljenosti zahtevka in brez obravnave zadeve, izda nalog za plačilo, ki se vroči tožencu, ki ga lahko sprejme ali pa zoper njega vloži ugovor v petnajstih dneh od vročitve. Če dolžnik ugovarja dolg, se postopek nadaljuje kot običajni sodni postopek.

Če je tožba ustrezno opisala in utemeljila zahtevek upnika, lahko sodišče izda plačilni nalog, tudi če upnik takšnega naloga ni zahteval. Odločitev se sprejme v povprečju v treh mesecih, pri čemer traja postopek najmanj dva meseca in največ šest mesecev.

Redni postopek

Redni postopek se začne, ko tožena stranka izpodbija terjatev v okviru postopka za izdajo plačilnega naloga ali z vložitvijo ugovora neposredno na sodišču. Redni postopek poteka delno v pisni obliki (stranke vložijo vloge, ki jim priložijo vso dokazno gradivo), delno pa ustno (tako upniki kot dolžniki predstavijo svoje stališče na glavni obravnavi). V praksi redni postopek običajno traja od enega do treh let, preden sodišče izda pravnomočno in izvršljivo sodbo.

1. julija 2009 (Zakon št. 7/2009 Zb.) je bil spremenjen Zakon o civilnem postopku (ZCP), da bi se v sodni postopek uvedlo več digitalnih možnosti, s čimer bi se zmanjšala obremenitev sodnikov in preprečile zamude v postopkih. Od te spremembe se vsa korespondenca čeških organov s pravnimi osebami dostavlja elektronsko prek registriranih podatkovnih skrinjic v skladu s posebnimi pravnimi predpisi (Zakon št. 300/2008 Zb., veljaven od 1. julija 2009).

0

Izvršba pravne odločbe

Sodna izvršba je rezervirana le za zadeve, ki so izrecno navedene v zakonu. Denarne terjatve, ki izhajajo iz poslovnih razmerij, izvršuje sodni izvršitelj (soudní executor) v skladu z Zakonom št. 120/2001 Zb. (exekuční řád, Zakon o izvršbi). Izvršba s strani sodnega izvršitelja velja za učinkovitejšo, saj je izvršitelj subjekt iz zasebnega sektorja, katerega honorarji so odvisni od uspešne izvršbe. Uporablja se poseben cenik honorarjev, ki temelji na znesku, na katerega se nanaša izvršba.

Kot članica EU bo izvršba tujih sodnih odločb, izdanih v državi članici EU, potekala pod ugodnimi pogoji, kot sta plačilni nalog EU ali evropski postopek za manjše tožbe. Tuje sodne odločbe, izdane v državah zunaj EU, se lahko priznajo in izvršijo, če so bile predmet postopka exequatur v skladu s češkim Zakonom o mednarodnem zasebnem pravu in postopku.

Stečajni postopki

Predlog za stečaj lahko vložijo bodisi dolžniki sami bodisi njihovi upniki, vendar mora upnik predložiti nedvoumne dokaze v podporo svoji terjatvi, in sicer enega od naslednjih:

priznanje dolga (z overjenim podpisom dolžnika ali njegovega zastopnika);

izvršljivo sodbo;

izvršljiva notarska listina;

izvršljivo izvršilno listino;

Upnik mora poleg tega dokazati obstoj drugih upnikov. Upniki so odgovorni za škodo, ki nastane zaradi vložitve predloga za stečaj, če pogoji za stečaj niso izpolnjeni.

Vsi predlogi za stečaj se vpišejo v stečajni register (insolven?ní rejst?ík), ki ga vodi Ministrstvo za pravosodje in v katerem se objavljajo vse pomembne informacije o stečajnih postopkih. To omogoča tudi preglednost stečajnih postopkov.

Zakon o insolventnosti uvaja nove metode in hitrejši postopek z enotnim postopkom, v katerem sodišče odloča o treh konkretnih rešitvah:

REORGANIZACIJA

Reorganizacija je način reševanja insolventnosti, katerega cilj je ohraniti poslovanje dolžnika in hkrati zagotoviti izpolnitev terjatev upnikov. Postopek lahko sprožijo insolventni dolžniki, vendar mora predloge za prestrukturiranje dolga odobriti sodišče, upniki pa redno preverjajo njihovo izpolnjevanje. Vodstvo ohrani pravico do vodenja podjetja.

0

STEČAJ

Stečaj je sodno odrejena metoda reševanja insolventnosti, katere cilj je unovčiti vsa sredstva dolžnika in tako pridobljeni iztržek razdeliti med upnike, ki so v postopku vložili svoje terjatve. Pooblastilo za razpolaganje s premoženjem dolžnika in za prodajo tega premoženja je dodeljeno stečajnemu upravitelju, ki ga imenuje sodišče. V tem trenutku podjetje, ki je razglašeno za stečajno, ne sme več samostojno opravljati poslovnih dejavnosti.

0

PORAVNAVA DOLGOV

To je način reševanja plačilne nesposobnosti, ki ga uporabljajo predvsem fizične osebe (nepodjetniki) in predstavlja alternativo razglasitvi stečaja. Plačilno nesposobni dolžnik poravna dolgove, vendar je pod sodnim nadzorom dolžan plačati le zmanjšan odstotek skupnih dolgov.

LIKVIDACIJA

Postopek likvidacije se začne, ko je sprejeta odločitev o prenehanju družbe. Upravni odbor ali sodišče imenuje likvidatorja, ki je odgovoren za likvidacijo premoženja družbe in izterjavo terjatev. Upniki morajo svoje terjatve prijaviti v 90 dneh od objave sodne odločbe, da bodo v likvidacijskem postopku dobili izplačilo. Vse terjatve upnikov morajo biti v likvidacijskem postopku v celoti poravnane. Pomembno je opozoriti, da likvidacijski postopek v češki zakonodaji ne velja za obliko stečaja: če likvidator ugotovi, da premoženja ni dovolj za izpolnitev vseh terjatev v likvidaciji, je dolžan vložiti predlog za stečaj. V tem trenutku se likvidacija spremeni v stečaj, kar je ločen postopek.

Zadnja posodobitev: december 2025