Ciper

Močna rast, ki jo poganjajo razcvet turizma, zasebna potrošnja in naložbe

Kljub nepredvidljivim mednarodnim razmeram in rahli upočasnitvi bo ciprska rast v letu 2026 ostala močna in precej nad evropskim povprečjem. Ponovno jo bo v glavnem podpirala potrošnja gospodinjstev, katerih kupna moč se bo še naprej izboljševala zaradi višjih realnih dohodkov, ki jih spodbuja ugodno stanje na trgu dela. Stopnja brezposelnosti še naprej upada in je v tretjem četrtletju leta 2025 dosegla 4,1 %, kar je najnižja raven od finančne krize, potem ko je leta 2015 nihala okoli 18 %. Potrošnjo bo pozitivno vplivalo tudi podaljšanje oprostitve DDV za osnovne življenjske potrebščine do konca leta 2026, kljub odsotnosti inflacije v letu 2025. Vlada je aprila 2025 za obdobje enega leta znižala tudi DDV na električno energijo za gospodinjstva s 19 % na 9 %. Poleg tega bo gospodarstvo še naprej poganjal turizem (14 % BDP v letu 2019), ki še naprej beleži rekordne rezultate. V letu 2025 se je število mednarodnih prihodov povečalo za 12 % v primerjavi z letom 2024 in je za 14 % višje od ravni pred pandemijo. Otoška država je tako uspela premagati izgubo ruskega trga (20 % prihodov v letu 2019) zahvaljujoč povečanju števila obiskovalcev iz Zahodne Evrope (predvsem iz Združenega kraljestva, Poljske in Nemčije) ter Izraela. Prihodki iz turizma so se med januarjem in novembrom 2025 v primerjavi z istim obdobjem leta 2024 povečali za 15 %. Po drugi strani sta sektorja strokovnih in finančnih storitev močno odvisna od lokalnih podružnic ruskih podjetij, ki so izpostavljena sankcijam.

S popuščanjem finančnih razmer naj bi se obeti za naložbe izboljšali, vendar bo to zelo postopni proces. To naj bi spodbudilo zlasti povečanje gradnje, ki ga poganjajo neposredne tuje naložbe in program pridobitve stalnega prebivališča z naložbami, pri čemer številni obsežni projekti presegajo 8 milijard EUR, kot navaja Združenje velikih investicijskih projektov, in zajemajo infrastrukturo, nove marine, poslovne in stanovanjske nepremičnine ter jih poganjata lokalno in mednarodno povpraševanje itd. Čeprav država prejema znatno evropsko pomoč v obliki sredstev iz sklada NGEU (5 % BDP iz leta 2019), se je časovni razpored izplačil teh sredstev upočasnil zaradi neuspešnega pravočasnega izvajanja reform. Do začetka leta 2026 je Ciper prejel le 43 % od 1,2 milijarde evrov odobrenih sredstev za okrevanje (1 milijarda evrov nepovratnih sredstev in 200 milijonov evrov posojil). Rok za oddajo vlog za sredstva iz evropskega načrta za okrevanje, ki poteče avgusta 2026, bi lahko pospešil izplačila in porabo sredstev.

Zdrava fiskalna pot, a visok trgovinski primanjkljaj

Kombinacija močne nominalne rasti BDP in zaporednih proračunskih presežkov bo še naprej vodila k zniževanju deleža dolga. Ta padajoča pot je delež dolga že leta 2025 spustila pod prag 60 % BDP, ki ga določajo evropska proračunska pravila. Kljub nadaljevanju zniževanja DDV in 5-odstotnemu povečanju primarnih odhodkov, vključno z višjimi socialnimi izdatki, bo proračun zaradi ugodnih gospodarskih razmer ostal v presežku. Prihodke bodo še naprej podpirali turizem, napet trg dela, ki vodi k povečanju plač, ter močna potrošnja. Glede na obvladljive finančne potrebe (ocenjene na 3 % BDP letno), zadostne likvidnostne rezerve, ki predstavljajo 11 % BDP, in več kot dve tretjini neporavnanega dolga s fiksnimi obrestnimi merami je državno tveganje razumno obvladano. Tudi zdravje bančnega sistema, čeprav še vedno nosi nekaj posledic krize v evroobmočju, je na pozitivni poti. To velja tako na strani sredstev, kjer je delež neplačanih posojil (NPL) oktobra 2025 znašal 4,2 %, kot tudi na strani obveznosti, kjer je kapitalski količnik CET 1 znašal 26,1 %.

Primanjkljaj na tekočem računu bo še naprej velik zaradi primanjkljajev v blagovni trgovini in primarnih dohodkih. Odvisnost države od uvoza, ki jo še poslabšuje močno domače povpraševanje tako na področju potrošnje kot naložb, se odraža v ogromnem trgovinskem primanjkljaju v blagu (ki je leta 2024 znašal 24 % BDP). Poleg tega uspešnost tujih storitvenih podjetij, ki jih je na otoku vedno več, povzroča povečano repatriacijo dobičkov in je privedla do znatnega primanjkljaja pri dohodkih (9 %). To delno izravnava presežek v storitvah (24 %), ki ga bo potrdila trdnost izvoza storitev, zlasti v turizmu, financah in informacijski tehnologiji. Kljub temu se pričakuje, da se bo primanjkljaj na tekočem računu postopoma zmanjševal v skladu z umirjanjem cen surovin, normalizacijo dobičkonosnosti tujih finančnih institucij in naraščajočim presežkom v storitvah. Poleg tega ta primanjkljaj na tekočem računu ni večji razlog za zaskrbljenost, saj se financira predvsem s pritoki neposrednih tujih naložb (12 % BDP v letu 2024), zlasti v nepremičninah, delno pa tudi s ponovno naložbo dobičkov. Poleg tega dejavnosti številnih podjetij za posebne namene s sedežem na Cipru, zlasti v pomorskem prometu in financah, izkrivljajo zunanje statistike s svojimi naložbami (ladje, licence itd.), ki se financirajo predvsem iz tujih sredstev. Ta podjetja, ki imajo le malo povezav z domačim gospodarstvom, so v veliki meri izključena iz naše analize.

Razdrobljena politična pokrajina in nenehne napetosti s Turčijo

Glede na javnomnenjske raziskave (januar 2026) naj bi splošne volitve maja 2026 potrdile razdeljenost v parlamentu. Politična razdrobljenost se je povečala že med evropskimi volitvami junija 2024, ko sta obe glavni stranki, ki podpirata vlado – centristična Demokratska stranka (Diko) in levosredinsko Socialdemokratsko gibanje (Edek) – dosegli slabe rezultate in skupaj pridobili le 15 % glasov. Od izvolitve februarja 2023 je neodvisni predsednik Níkos Christodoulídes prisiljen vladati z manjšinsko vlado v parlamentu (ki ima le 17 od 56 sedežev). Čeprav se zakonodaja sprejema od primera do primera z ad hoc večinami, bodo ti rezultati verjetno še dodatno otežili ta proces. Ciper, ki ga pestijo te težave pri vodenju države, je zaradi zamud pri izvajanju reformnih ciljev – ki zadevajo pobiranje davkov, energetiko, zdravstvo, izobraževanje in prometno infrastrukturo – potrebnih za dostop do dodeljenega deleža, počasen pri izkoriščanju sredstev EU. To še dodatno otežuje doseganje političnega soglasja o delitvi otoka.

Otok Ciper je razdeljen med Republiko Ciper (RC), zaveznico Grčije in članico evroobmočja, ki nadzira južno polovico otoka, ter Turško republiko Severni Ciper (TRNC), ki jo priznava le Turčija. Čeprav od leta 1974 velja premirje, vzpostavljena je zelena črta in prisotne so sile ZN, napetosti med Grčijo, Ciprom in EU na eni strani ter Turčijo na drugi strani ostajajo. Pomorske zahteve Turčije in TRNC v vzhodnem Sredozemlju, vključno z raziskovanjem velikih plinskih nahajališč, so ključna točka napetosti. Od leta 2018 Turčija večkrat pošilja raziskovalna plovila, ki jih spremljajo vojaške ladje, v sporna vodna območja. Republika Ciper ostaja ključna članica foruma EastMed Gas Forum, zavezništva z Egiptom, Grčijo, Izraelom, Italijo, Jordanijo in Palestino, katerega cilj je spodbujanje regionalne plinske industrije. Ciper bi lahko izkoristil svoje predsedovanje Svetu EU v prvi polovici leta 2026 in turškega predsednika povabil na neformalno zasedanje Sveta, ki bo potekalo na Cipru aprila 2026. V tej fazi je doseganje trajne rešitve malo verjetno. Republika Ciper in EU si prizadevata za federacijo, medtem ko turški predsednik vztraja pri dveh državah. V tem primeru bi se Turčija temu uprla, tudi če bi se sedanji predsednik TRNC strinjal s federacijo.

Plačilo

Ciprska podjetja uporabljajo menice tako v domačih kot v mednarodnih transakcijah. V primeru neplačila mora javni notar v dveh delovnih dneh od datuma zapadlosti sestaviti protest, ki potrjuje neplačano menico.

Čeprav se čeki v mednarodnih transakcijah še vedno pogosto uporabljajo, se v domačem poslovnem okolju običajno manj uporabljajo kot plačilno sredstvo, temveč bolj kot kreditno sredstvo, kar omogoča določanje zaporednih rokov zapadlosti plačil. Zato je običajna in razširjena praksa, da več upnikov indosira preddatirane čeke. Poleg tega se lahko izdajatelji neplačanih čekov kazensko preganjajo, če je vložena pritožba v okviru civilnih in kazenskih postopkov.

Namesto menic ali obveznic, ki se na Cipru običajno ne uporabljajo kot zavarovanje ali način plačila, je mogoče pridobiti pisno priznanje dolga, ki se lahko v poznejši fazi uporabi kot ključni dokaz med sodnimi obravnavami pred sodiščem.

Bančna nakazila SWIFT, ki so v ciprskih bančnih krogih dobro uveljavljena, se uporabljajo za poravnavo vse večjega deleža transakcij in ponujajo hiter ter varen način plačila. Poleg tega postajajo vse bolj priljubljena tudi bančna nakazila SEPA, saj so hitra, varna in jih podpira bolj razvita bančna mreža.

Izterjava dolgov

Faza sporazumnega reševanja

Pred začetkom postopka pred pristojnim sodiščem je alternativa za izterjavo dolga poskus dogovora z dolžnikom o načrtu poravnave. Najugodnejši dogovor se običajno doseže s pogajanji.

Postopek izterjave se začne s pošiljanjem dolžniku zadnjega opomina za plačilo s priporočeno pošto, v katerem se ga opozori na njegove plačilne obveznosti, vključno z morebitnimi zamudnimi obrestmi, kot so bile pogodbeno dogovorjene – ali, če te niso bile dogovorjene, z obrestmi, ki se obračunavajo po zakonski obrestni meri.

Obresti se obračunavajo od dneva, ki sledi datumu plačila, določenemu v računu ali poslovnem sporazumu, po obrestni meri, ki je, če se stranke ne dogovorijo drugače, enaka obrestni meri za refinanciranje Evropske centralne banke, povečani za sedem odstotnih točk.

Sodni postopki

Od leta 2015 se za zadeve z manjšimi terjatvami (do 3.000 EUR) lahko uporabi poenostavljen in hitrejši postopek. Za začetek takšnega postopka mora upnik imeti pisni dokument, ki utemeljuje zahtevek, na katerem temelji njegova tožba, kot so izpisek iz računa, priznanje dolga, sestavljeno z zasebno listino, izvirni račun, ki povzema prodano blago in nosi podpis kupca ter žig, ki potrjuje prejem pošiljke, ali izvirni dobavni list, ki ga je podpisal kupec.

Za vse druge terjatve se uporablja običajni postopek:

Upnik vloži tožbo pri sodišču, ki jo dolžniku vroči prek zasebnega sodnega izvršitelja. Vabilo na sodno obravnavo ne more veljati dlje kot 12 mesecev od dneva izdaje, razen če se z sodnim sklepom podaljša.

Ob vročitvi vabila na sodišče ima tožena stranka deset dni časa, da vloži izjavo o udeležbi v postopku, nato pa mora v 14 dneh vložiti odgovor na tožbo. Če tožena stranka v predpisanem roku ne vloži izjave o udeležbi v postopku, lahko tožnik zaprosi za izdajo zamudne sodbe in jo tudi pridobi. Tožena stranka lahko vloži izjavo o udeležbi v postopku tudi po poteku predpisanega roka, da prepreči izdajo zamudne sodbe.

Če tožena stranka vloži izjavo o udeležbi v postopku, vendar ne vloži odgovora na tožbo, lahko tožnik vloži zahtevo za izdajo sodbe brez izvedbe celotnega zaslišanja. Poleg tega lahko tožnik, kadar tožena stranka vloži izjavo o udeležbi v postopku ali odgovor na tožbo na posebej potrjeno vabilo na sodišče, po potrebi zaprosi za izdajo skrajšane sodbe na podlagi dejstva, da ni nobenega odgovora na tožbo.

Ko je vložen odgovor na tožbo, lahko tožnik v sedmih dneh od vročitve odgovora vloži repliko na odgovor. Če toženec vloži nasprotno tožbo, mora tožnik v 14 dneh od vročitve nasprotne tožbe vložiti repliko na odgovor in odgovor na nasprotno tožbo.

Ko se zaključi izmenjava pisnih vlog, ima tožnik 90 dni časa, da izda in vloži vabilo za navodila v skladu z obrazcem 25, v katerem od sodišča zahteva izdajo konkretnih navodil (odredba 30, pravilo 1(a) in (b), CPR).

Ko so vsi postopki zaključeni, se za zadevo določi obravnava, ki pa se lahko, odvisno od razporeda sodišča, začne šele več kot tri leta po vložitvi tožbe. Na obravnavi mora tožnik dokazati svojo trditev na podlagi prevlade verjetnosti s predložitvijo zadostnih in dopustnih dokazov v zvezi z vsemi trditvami, ki jih toženec ne priznava. Enako velja za nasprotnega tožnika. Po zaključku obravnave in zaključnih govorih odvetnikov se izda sodba.

0

0

0

Izvršba sodne odločbe

Izvršba domače odločbe se lahko začne, ko je izdana pravnomočna sodba. Če dolžnik ne izpolni sodbe, se ta izvrši neposredno z rubežem dolžnikovega premoženja.

Upnik iz sodbe ima več možnosti, kako nadaljevati z izvršbo dolga iz sodbe. V skladu z Zakonom o civilnem postopku se lahko vsaka sodna odločba, ki nalaga plačilo denarja, izvrši na več načinov, kot so:

izvršilni nalog za prodajo premičnin

Izvršilni nalog za prodajo nepremičnin ali vpis zastavne pravice na nepremičnino.

Izvršilni nalog za zaseg nepremičnin.

Nalog dolžniku iz sodbe, da dolg odplačuje mesečno. Znesek in roki plačil določi sodišče glede na finančno stanje dolžnika iz sodbe itd.

Za tuje sodbe, izdane v državi članici Evropske unije, je Ciper sprejel ugodne pogoje izvršbe, kot so plačilni nalogi EU ali evropski izvršilni nalog. Odločbe, izdane v državah zunaj EU, se bodo samodejno izvrševale v skladu s sporazumi o vzajemni izvršbi. Če sporazum ne obstaja, bo potekal postopek za pridobitev exequaturja.

Stečajni postopki

0

POSTOPKI PRESTRUKTURIRANJA

Namen tega postopka je pomagati dolžnikom pri ponovni vzpostavitvi njihove kredibilnosti in sposobnosti preživetja ter nadaljevanju poslovanja po stečaju, in sicer s sklenitvijo sporazuma med zadevnimi dolžniki in upniki. Med tem postopkom se lahko zahtevki in izvršilni ukrepi proti dolžniku začasno ustavijo, vendar bo sodišče imenovalo upravitelja, ki bo nadzoroval premoženje in poslovanje dolžnika. Proces reorganizacije se začne s tem, da dolžnik sodišču predloži načrt, ki ga sodišče sodno pregleda, medtem ko sodno imenovani mediator oceni pričakovanja upnikov.

LIKVIDACIJA

Postopek se začne s predlogom za stečaj, ki ga vloži dolžnik ali njegovi upniki. Sodišče imenuje upravitelja takoj, ko so dolgovi preverjeni. Poleg tega bo skupina upnikov (trije člani, ki zastopajo vsako skupino upnikov) dobila nalogo nadzora postopka, ki se zaključi, ko se razdelijo iztržki od prodaje premoženja podjetja.

Zadnja posodobitev: februar 2026