Srbija
Evropa
Bosna in Hercegovina
Švica
Kosovo
Kitajska
TurčijaRast, ki jo trajno podpira turizem
Rast naj bi se leta 2025 nekoliko upočasnila, vendar naj bi jo še naprej podpiralo močno domače povpraševanje in trden turizem. Zasebna potrošnja, ki predstavlja 72 % BDP, še naprej igra osrednjo vlogo, čeprav izgublja zagon pod vplivom naraščajoče inflacije (3,4 % v aprilu 2025), ki jo zlasti poganjata živila in stanovanja. Kljub temu se je kupna moč gospodinjstev povečala zaradi pobude »Europe Now 2«, ki je začela veljati oktobra 2024 in s katero se je minimalna plača zvišala s 450 EUR na 700 EUR, hkrati pa so se zmanjšali prispevki za socialno varnost. Turizem, ključni sektor, ki predstavlja 25 % BDP, še naprej znatno prispeva k gospodarski dejavnosti, pri čemer število prihodov tujih obiskovalcev ostaja nad ravnjo iz časa pred pandemijo (+12 % v letu 2024 v primerjavi z letom 2019). Vendar se rast upočasnjuje (+1 % med letoma 2023 in 2024) in jo zavirajo omejitve na področju infrastrukture in zmogljivosti ter pomanjkanje delovne sile, kljub strukturno visoki (10 % marca 2025), čeprav padajoči stopnji brezposelnosti. Za ohranjanje turističnega trenda poteka več projektov, med drugim širitev prestižnega pristanišča Porto Montenegro in nadaljnji razvoj marinskega kompleksa Lustica Bay.
Hkrati javne naložbe ostajajo ključni dejavnik rasti, zlasti na področju infrastrukture in obnovljivih virov energije, ter so prejemnik mednarodnega financiranja. Na primer, gradnja odseka Mateševo–Andrijevica (22 km v vrednosti 600 milijonov EUR) avtoceste, ki povezuje Bar (na jadranski obali) in Boljare (na srbski meji), prejema posojilo v višini 200 milijonov EUR, ki ga je marca 2025 odobrila EBRD, dopolnjeno z 200 milijoni EUR s strani Evropske komisije. Država prav tako še naprej privablja neposredne tuje naložbe, predvsem v nepremičnine (60 % vseh neposrednih tujih naložb), ki so skoncentrirane v obalnih območjih Kotorja, Budve in Tivata, z močnim poudarkom na stanovanjskem in turističnem segmentu. Čeprav so industrijski sektorji še vedno premalo zastopani in so se neposredne tuje naložbe v bančnem sektorju leta 2024 zmanjšale za več kot 13 %, bo vključitev države v enotno območje plačil v eurih (SEPA) novembra 2024 državo naredila še privlačnejšo za evropski kapital. Nazadnje naj bi sprostitev denarne politike s strani ECB v kombinaciji s fiskalnimi spodbujevalnimi ukrepi spodbudila postopno okrevanje naložb lokalnih podjetij in gospodinjstev.
Dvojni primanjkljaj bosta ostala pod pritiskom
Leta 2024 se je proračunski primanjkljaj močno povečal zaradi strmega porasta odhodkov za podporo gospodarski dejavnosti. Ohranjanje te fiskalne usmeritve bo v letu 2025 še poglobilo primanjkljaj, in sicer zaradi povečanja socialnih transferjev, trajnih javnih naložb in nižjih obveznih prispevkov na delo. Vzpon javnega dolga se bo nadaljeval, pri čemer bodo potrebne znatne (ponovne) financiranje. Javni dolg je v 90 % zunanji in večinoma denominiran v evrih, od tega 45 % v evroobveznicah in 17 % v posojilu kitajske Eximbank za financiranje gradnje prvega odseka avtoceste med Barom in srbsko mejo.
Na zunanjem področju bo tekoči račun v letu 2025 po vsej verjetnosti še naprej v izrazitem primanjkljaju. Ta primanjkljaj spodbuja trajno naraščanje uvoza pod skupnim vplivom rastočih plač, ki spodbujajo povpraševanje po uvoženem blagu, ter povečanih potreb po električni energiji, povezanih z zaprtjem termoelektrarne na premog v Pljevlji (40 % proizvodnje električne energije) od aprila 2025 za obdobje najmanj sedmih mesecev. Izvoz je omejen, saj je proizvodna baza nediverzificirana in osredotočena na nekaj izdelkov (aluminij, les, rude) ter trgov (predvsem evropskih). Nedavno 10-odstotno povečanje carin, ki so ga uvedle ZDA, ne bo imelo neposrednega vpliva na državo, vendar bi lahko imelo posredne učinke na njene glavne trgovinske partnerje (Srbijo, Slovenijo, Italijo in Nemčijo). Presežek v storitvah, ki ga poganjajo predvsem turistični prihodki, le za polovico izravnava primanjkljaj v blagovni trgovini, kar pušča velik strukturni primanjkljaj na tekočem računu. Na javni strani se ta financira z evroobveznicami, multilateralnimi posojili (EBRD, Svetovna banka, EIB) in dvostranskim evropskim financiranjem. Na zasebni strani so neposredne tuje naložbe glavni vir financiranja, medtem ko se zunanji dolg črnogorskih bank in nefinančnega sektorja (približno 57 % celotnega zunanjega dolga) ne povečuje več.
Večja, a napeta večina
Od oktobra 2023 Črno goro vodi neenotna koalicija pod vodstvom centristične, proevropske stranke »Evropa zdaj!« (PES), katere predsednik vlade je Milojko Spajić. Po preoblikovanju vlade julija 2024 se je koalicija razširila in vključila Novo srbsko demokracijo (NSD), Ljudsko demokratično stranko (DPP) in Bošnjaško stranko (BS), s čimer je pridobila večjo večino 49 od 81 sedežev v parlamentu, podprto s sporazumi o parlamentarni podpori z manjšimi strankami. Vlada ima tako dvotretjinsko večino, vendar ostaja občutljiva na notranje napetosti zaradi globokih ideoloških razlik med svojimi člani, zlasti med proevropskimi strankami (kot je PES) ter prosrbskimi in proruskimi strankami (NSD, DPP). Preoblikovanje vlade je prav tako povečalo zapletenost vladanja, saj se je število ministrov povečalo na več kot 30, kar povečuje tveganje za zastoj. Glede na trenutno razpoloženje je verjetno, da bo sedanja vlada razpuščena še pred parlamentarnimi volitvami, ki so predvidene za junij 2027. Opozicija, v kateri prevladuje Demokratska stranka socialistov (DPS), v javnomnenjskih raziskavah vodi že od sredine leta 2024, vendar bi tudi ona imela težave pri oblikovanju koherentne večine, če bi prišla na oblast.
Na institucionalnem področju se vlada še naprej sooča s kritikami glede učinkovitosti, kar ponazarja sporno ravnanje ob množičnem streljanju (12 mrtvih) v Cetinju in Bajicah januarja 2025, ki je sprožilo pozive k odstopu visokih uradnikov, a brez uspeha. Te kritike se pridružujejo vprašanjem o vodenju države, ki jih še dodatno poudarja hitra odobritev sporazuma s strankarskim vlagateljem iz Združenih arabskih emiratov v parlamentu za razvoj neizkoriščenega dela obale v turistične namene, kar vzbuja zaskrbljenost glede skladnosti z evropskimi standardi na področju javnih naročil in okolja. Poleg tega je bilo glasovanje o proračunu za leto 2025 mogoče šele februarja zaradi zamud, ki so jih povzročile blokade pri imenovanju sodnikov na Ustavno sodišče. Kljub tem oviram premier Spaji? ohranja ambiciozno proevropsko usmeritev, pri čemer si prizadeva za članstvo do leta 2028. Črna gora (skupaj z Albanijo) ostaja najbolj napredna država Zahodnega Balkana v procesu vključevanja v EU, vendar je hitrost njenega napredka odvisna od notranje politične stabilnosti. Prisotnost nacionalističnih in sektaških strank v koaliciji vzbuja dvome o nadaljevanju reform. To lahko omeji diplomatski manevrski prostor države. Država se še naprej usklajuje z evropskimi sankcijami proti Rusiji, hkrati pa ohranja tesne vezi s Srbijo in vplivno srbsko pravoslavno cerkvijo, kar lahko omeji njen manevrski prostor v diplomatskih in družbenih zadevah.