Eswatini

Začasna gospodarska upočasnitev

Kraljevina Eswatini se sooča z gospodarskim upočasnjevanjem, ki naj bi se nadaljevalo vse do leta 2027, kar je posledica naraščajoče inflacije, zlasti cen goriva, verjetnega pojava El Niño ter počasnejše rasti v turizmu in javnih naložbah. Kljub temu naj bi upočasnitev ostala zmerna, saj so se plače v javnem sektorju nedavno znatno povečale, razvoj infrastrukture se nadaljuje, izvoz pa ostaja stabilen, zlasti izvoz sladkorja v Južno Afriko.

Storitveni sektor ostaja glavni steber gospodarstva, saj je v četrtem četrtletju leta 2025 prispeval več kot 56 % dodane vrednosti, kar je za 9,9 % več kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Ta rezultat odraža rast v veleprodaji in maloprodaji ter v finančnih in zavarovalniških storitvah. Turizem je ostal stabilen kljub višjim cenam letalskih vozovnic. Čeprav kmetijstvo predstavlja le 7 % BDP, zaposluje skoraj 20 % delovne sile. Širjenje slinavke in parkljevke med živino od maja 2025 je vplivalo na dohodke, na katere bi lahko negativno vplivali tudi učinki pojava El Niño. Sekundarni sektor temelji na več izvozno usmerjenih panogah, ki še naprej dosegajo zadovoljive rezultate, med njimi so proizvodnja sladkorja, koncentratov za pijače, oblačil, žaganega lesa, celuloze in kemikalij.

Rast kljub temu ostaja v glavnem pogojena z naložbami, zlasti prek javnih in zasebnih infrastrukturnih projektov. Gradnja jezu Mpakeni še poteka. Nacionalni program, ki se je začel izvajati julija 2026, v vrednosti 175,7 milijona USD in ki ga v 80 % financira Afriška razvojna banka, je namenjen gradnji dveh glavnih cestnih koridorjev po vsej državi. Napreduje tudi namakalni projekt Mkhondvo–Ngwavuma (2,8 milijarde USD, ki ga v glavnem financirajo mednarodne institucije) in bo omogočil obdelavo približno 9 400 hektarjev zemlje. Projekt strateških zalog nafte Phuzumoya, ki ga s 300 milijoni USD podpira Tajvan, ima za cilj vzpostavitev strateških zalog 80 milijonov litrov naftnih derivatov. Hkrati zasebna potrošnja, čeprav jo ovira razširjena revščina, izkorišča rast kreditov gospodinjstvom (+7,1 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta v marcu 2026) in zvišanja plač v javnem sektorju. Naraščajoče cene energije predstavljajo tveganje, vendar naj bi njihov vpliv na domače povpraševanje ostal omejen. Ker inflacija ostaja nižja kot v Južni Afriki, je Centralna banka Eswatini ohranila svojo obrestno mero nespremenjeno na 6,75 %, kljub zvišanju za 25 bazičnih točk s strani Južnoafriške centralne banke.

Višji stroški uvoza nafte

Proračunski primanjkljaj se je med proračunskima letoma 2024–2025 in 2025–2026 znatno povečal, predvsem zaradi višjih plač v javnem sektorju. Samo druga faza plačne reforme je vlado po ocenah stala 13 milijonov USD. Povečali so se tudi kapitalski izdatki. Posledično so se skupni javni izdatki v proračunskem letu 2025–2026 povečali s 32,6 milijarde E na 35,6 milijarde E, kar ustreza 37,8 % BDP. To je še dodatno poslabšal upad prihodkov iz Južnoafriške carinske unije (SACU), ki so se v proračunskem letu 2025–2026 v primerjavi s proračunskim letom 2024–2025 zmanjšali za 20 %.

V proračunskem letu 2026–2027 naj bi primanjkljaj ostal visok. Nadaljnje povečanje izdatkov za plače, infrastrukturo, kmetijstvo (subvencije) in zdravstvo naj bi se izravnalo z izboljšanjem pobiranja davkov in transferjev iz SACU. Prvo temelji na digitalizaciji. Poleg tega bodo k tem ukrepom prispevali tudi odprava navideznih delavcev in protikorupcijski ukrepi. Primanjkljaj se financira predvsem z najemanjem posojil. K povečanju dolga sta prispevala tako notranji dolg (50,6 % celotnega dolga) kot zunanji dolg. Zunanji dolg je v glavnem do multilateralnih upnikov (67,3 %), zlasti do Svetovne banke in Afriške razvojne banke, predvsem za financiranje javne infrastrukture, pa tudi do bilateralnih upnikov. Plačila obresti na dolg postajajo vse bolj obremenjujoča in naj bi v proračunskem letu 2026–2027 znašala 10 % proračunskih odhodkov.

Zaradi višjih stroškov uvoza nafte ter povečanega uvoza v zvezi z velikimi infrastrukturnimi projekti sta se trgovinski presežek in posledično tudi presežek tekočega računa zmanjšala. Bilanca storitev ostaja v primanjkljaju, saj stroški prevoza in inženiringa presegajo prihodke iz turizma. Plačila obresti na dolg in prihodki tujih vlagateljev se izravnavajo s transferji iz SACU, mednarodno proračunsko podporo in nakazili migrantov, čeprav so se slednja močno zmanjšala: v letu 2025 so znašala le 33,7 milijona USD, v primerjavi s 132 milijoni USD v letu 2021.

Absolutna monarhija spodbuja nezadovoljstvo

Kralj Mswati III., ki vladari že 40 let, ostaja na oblasti kljub svoji nepriljubljenosti. Politični sistem v zadnji absolutni monarhiji v Afriki ostaja strogo nadzorovan: politične stranke so prepovedane, demonstracije se sistematično zatirajo, varnostne in institucionalne pristojnosti (vključno z razpustitvijo parlamenta in odpoklicem ministrov) pa so zbrane v rokah kralja. Vsi 63 izvoljenih poslancev (od skupno 74 sedežev) na zadnjih parlamentarnih volitvah, ki so potekale septembra 2023, so rojalisti. Javno nezadovoljstvo podžigajo visoka stopnja brezposelnosti (35 % leta 2025 in 53 % med mladimi), pomanjkljivosti v javnih storitvah, revščina, korupcija ter odsotnost državljanskih in političnih svoboščin.

Eswatini vzdržuje tesne odnose z Južno Afriko, svojo glavno trgovinsko partnerico, na katero pripada 70 % njegovega izvoza in 80 % njegovega uvoza ter ki gosti njegove delavce v tujini. Institucionalna stagnacija je vir zaskrbljenosti za Južnoafriško razvojno skupnost (SADC), čeprav je malo verjetno, da bi ta posredovala, razen v primeru hude krize. Eswatini je edina afriška država, ki kljub pritisku iz Pekinga ohranja diplomatske odnose s Tajvanom. Junija 2025 je bila z Izvozno-uvozno banko Republike Kitajske (Tajvana) podpisana pogodba o posojilu v višini 300 milijonov USD za financiranje izgradnje naftnih zalog. To sledi sporazumu o trgovinskem sodelovanju, podpisanemu leta 2024, in nedavni napovedi tajvanske finančne podpore za sektorja turizma in zdravstva. Avgusta 2025, ko so ZDA uvedle nove carinske tarife za večino držav, je bila Eswatini med šestimi afriškimi državami, ki so dobile izjemo. Odločitev je bila posledica sporazuma med državama glede sprejemanja oseb, izgnanih iz ZDA.

Zadnja posodobitev: avgust 2026