Fidži, Republika Fidžijskih otokov

Slabo stanje v turizmu in počasnejša rast

Gospodarska rast Fidžija, ki jo še naprej poganjata turizem in trgovina, napreduje z zmerno hitrostjo. Leta 2026 naj bi se upočasnila, vendar se pričakuje, da se bo leta 2027 nekoliko pospešila. Turizem je glavni gonilnik rasti na Fidžiju in predstavlja tretjino BDP. Število prihodov turistov je leta 2025 doseglo nov rekord: 986.367 obiskovalcev v primerjavi z 894.389 v letu 2019, tj. pred pandemijo Covid-19. Prihodki iz turizma so se v primerjavi z letom 2024 povečali za 10,9 %. Vendar se bodo ti prihodki iz turizma in prihodki iz povezanih storitev verjetno upočasnili zaradi omejene zmogljivosti hotelov, pomanjkanja delovne sile in naraščajočih stroškov zračnega prevoza. Rast cen nafte vpliva ne le na turistični sektor, temveč tudi na kmetijstvo, industrijo, promet, električno energijo in prehrano. Nazadnje bo kljub povečanju subvencij trpela potrošnja gospodinjstev.

Da bi zmanjšali energetsko odvisnost države (80 %) in obravnavali pritiske na infrastrukturo, je bilo sproženih več velikih projektov. Podjetje Energy Fiji Limited in Fidžijski nacionalni pokojninski sklad si prizadevata za razvoj obnovljivih virov energije in si zastavljata cilj, da do leta 2035 povečata delež električne energije iz obnovljivih virov na 90 % (projekt, ocenjen na 2 milijardi fidžijskih dolarjev). Njun program, ki vključuje dva hidroelektrarna projekta – Qualiwana in Vatutokotoko –, naj bi povečal nacionalno proizvodnjo hidroelektrične energije s 94 na 167 GWh na leto. Poleg tega proračun za obdobje 2026–2027 namenja znatna sredstva za gradnjo in vzdrževanje cest in mostov. Vlada je začela z gradnjo štirih večjih mostov (Lami/Suvavou, Medraukutu, Sabeto in Viseisei) v vrednosti 200 milijonov FJD, ki jih sofinancirata Svetovna banka in Afriška razvojna banka (AfDB) v okviru projekta za odpornost ključnih mostov na Fidžiju. Hkrati poteka modernizacija vodne infrastrukture, potem ko je Afriška razvojna banka leta 2025 odobrila 145 milijonov FJD za financiranje projekta posodobitve kanalizacijskega sistema v Kinoyi. Te naložbe podpirajo obete za gradbeni sektor, za katerega se pričakuje okrevanje s predvideno rastjo v višini 5,4 % v letu 2027.

Inflacija naj bi se pospešila zaradi naraščajočih svetovnih cen nafte, ki izhajajo iz spora z Iranom, ter posledičnega vpliva na domače cene goriva, električne energije, prevoza in hrane. Kljub podporni fiskalni politiki subvencije ne bodo zadostovale za ohranjanje rasti domače potrošnje, ki naj bi leta 2027 znašala 3 %. Centralna banka vzpostavlja ravnovesje med podporo gospodarski dejavnosti, obvladovanjem inflacije in ohranjanjem ustreznih deviznih rezerv, da bi lokalni dolar ostal vezan na košarico valut. V ta namen upravlja z denarno ponudbo.

Ekspanzivni proračun

Vlada je uvedla podporne ukrepe v odziv na krizo zaradi Covid-a v letih 2020–2022, ki je prek turističnega sektorja močno prizadela fidžijsko gospodarstvo. Ukrepi pomoči so posledično povečali javni primanjkljaj. Vendar se je primanjkljaj hitro zmanjšal zaradi gospodarskega okrevanja in izrazitega povečanja davčnih prihodkov (povečanje DDV in letališke odhodne takse). Štiri leta kasneje se Fidži sooča z novim pretresom: naraščanjem cen nafte. Primanjkljaj se povečuje zaradi znižanja DDV v avgustu 2025 in takojšnjih podpornih ukrepov. Javni dolg še naprej narašča, vendar njegova struktura ostaja ugodna. Skoraj dve tretjini dolga imajo domači upniki, predvsem Fidžijski nacionalni pokojninski sklad (FNPF), medtem ko zunanji dolg imajo predvsem multilateralni uradni upniki pod ugodnimi pogoji. Dve tretjini dolga sta denominirani v lokalni valuti, njihova povprečna zapadlost pa presega 11 let. Odplačevanje dolga, ki je sicer znatno, a vzdržno, v letu 2026 znaša 7,1 % BDP oziroma 22,7 % javnih odhodkov.

V odziv na globalni pretres cen nafte in ob ohranjanju cilja zmanjšanja proračunskega primanjkljaja na 3 % BDP do leta 2030 vlada izvaja fiskalno politiko, ki temelji na treh stebrih: operativni varčevalni ukrepi, začasni ukrepi podpore za gospodinjstva in podjetja ter ciljno usmerjene naložbe v infrastrukturo. Prvič, Fidži načrtuje zmanjšanje operativnih odhodkov za 10 %, pri čemer je zgornja meja določena na 774 milijonov USD, kar zahteva 20-odstotno znižanje plač ministrov in poslancev. Poleg tega je vlada kot odziv na krizo z gorivom uvedla podporne ukrepe v sektorjih prometa, električne energije, socialnega varstva in sladkorja. Te ukrepe bo nedvomno morala nadaljevati do naslednjih volitev. Nazadnje, za podporo zasebnemu sektorju se naložbe v infrastrukturo znatno povečujejo, da bi se obravnavale ceste, mostovi, oskrba z vodo in sanitarije, zaščita pred poplavami ter ključni infrastrukturni projekti, vključno s čistilno napravo za odpadne vode. Pričakuje se, da se bodo kapitalski izdatki povečali s 408 milijonov USD v letu 2025 na 462 milijonov USD v letu 2027, kar predstavlja skupno povečanje za 13,2 %.

Velika odvisnost Fidžija od uvoženega blaga – zlasti goriva, opreme, gradbenih materialov in osnovnih živil, vključno z rižem – ter omejitve pri gospodarski diverzifikaciji še dodatno povečujeta kronični trgovinski primanjkljaj. Globalni pretres na področju cen nafte negativno vpliva na trgovinsko bilanco, katere primanjkljaj bo leta 2026 ostal visok, in sicer na ravni 27,7 % BDP. Nasprotno pa znaten presežek v bilanci storitev (18,4 % BDP), ki ga poganjata turizem in nakazila migrantov (8,5 %), omejuje primanjkljaj na tekočem računu. Fidži bodo ta primanjkljaj še naprej financirali predvsem s tujimi neposrednimi naložbami (v turizmu in z njim povezanih nepremičninah), ki naj bi leta 2026 po napovedih znašale več kot 5 % BDP. To bodo dopolnjevale projektna pomoč in proračunska podpora Avstralije in Nove Zelandije ter druga ugodna financiranja (Svetovna banka in Azijska razvojna banka). Kljub temu bi se del primanjkljaja še naprej kril s črpanjem deviznih rezerv, ki so leta 2025 znašale približno štirimesečni uvoz.

Regionalna stabilnost in notranje napetosti

Čeprav so Fidži od osamosvojitve leta 1970 parlamentarna demokracija, je njihovo politično zgodovino zaznamovala precejšnja nestabilnost. Med letoma 1987 in 2006 je prišlo do štirih vojaških prevratov, ki so se odvijali na ozadju etnično-verskih napetosti med fidžijsko in indijsko skupnostjo. Leta 2013 je bila demokracija ponovno utrjena z uvedbo nove ustave. Čeprav je ta vojaškim silam podelila pooblastila za posredovanje v notranjih zadevah in koncentrirala pooblastila v rokah izvršilne veje oblasti, je kljub temu predstavljala korak k vzpostavitvi resnične pravne države. Po splošnih volitvah decembra 2022 je bil za predsednika vlade imenovan Sitiveni Rabuka, s čimer se je končalo 16-letno vladanje Franka Bainimarame (ki je bil do leta 2014 tudi poveljnik oboroženih sil) in njegove stranke Fiji First Party (FFP). Gospod Rabuka vodi raznoliko koalicijo z veliko večino v parlamentu (38 proti 17), zahvaljujoč vključitvi nekaterih poslancev, ki so prej pripadali stranki FFP do njene razpustitve leta 2024. Naslednje splošne volitve naj bi potekale med decembrom 2026 in februarjem 2027. Lokalne volitve septembra 2026 (prve od leta 2005) bodo prva kazalnica javnega mnenja, medtem ko bosta življenjski stroški in medetnični odnosi glavni temi v predvolilni razpravi.

Od izvolitve Sitivenija Rabuke so se Fidži približale svojim dolgoletnim zahodnim partnerjem, in sicer ZDA, Avstraliji in Novi Zelandiji. Tesnejši odnosi z Washingtonom so privedli do okrepljenega sodelovanja na področju pomorske varnosti in vojaške interoperabilnosti. Hkrati je cilj dvostranskega sporazuma Vuvale, podpisanega 6. julija 2026 med Canberro in Suvo, okrepiti varnost v Južnem Pacifiku, da bi se odzvali na kitajsko širjenje v regiji. Poleg varnostnih vprašanj so tokovi delovne sile v Pacifiku temelj regionalnih odnosov. Program Pacific Australia Labour Mobility (PALM) in shema Recognised Seasonal Employer Scheme (RSE) spodbujata mobilnost delovne sile in prenos sredstev na Fidži.

Tesnejši odnosi z Zahodom ne pomenijo, da bodo Fidži pretrgale odnose s Kitajsko. Ob 50. obletnici diplomatskih odnosov sta Kitajska in Fidži ponovno potrdili svoje strateško partnerstvo ter sodelovanje na področju infrastrukture (modernizacija cest na Vanua Levu) in trgovine (Kitajska je tretji največji trgovinski partner Fidži).

Zadnja posodobitev: julij 2026