Združene države Amerike
Avstralija
Tonga, Kingdom of
Nova Zelandija
Singapur
KitajskaTurizem se je ustavil, rast upada
Po močnem okrevanju po pandemiji se je rast na Fidžiju leta 2024 vrnila na prejšnjo raven. Še vedno temelji predvsem na turizmu, ki predstavlja 40 % BDP, pri čemer večina obiskovalcev prihaja iz Avstralije (46 %), Nove Zelandije (23 %) in ZDA (11 %). Do leta 2022 se je turistični sektor vrnil na raven iz časa pred pandemijo. Vendar naj bi se prvi znaki upočasnitve, opazni v prvi polovici leta 2025, potrdili v drugi polovici leta in v letu 2026. Pomanjkanje delovne sile in zamude pri projektih turistične infrastrukture omejujejo zmogljivosti zaradi izseljevanja in omejitev na strani ponudbe.
Hkrati bi lahko povišanje ameriških carin na fidžijske izdelke, ki je bilo napovedano v višini 32 %, a je še v pogajanjih, zmanjšalo izvoz v ZDA, ki so glavni trg države, zlasti za mineralno vodo. Vendar naj bi povečanje javnih naložb, napovedano v proračunu za leto 2026, spodbudilo rast.
Inflacija se je začela zniževati leta 2025, ko je popustil učinek povišanja DDV iz leta 2024. K zmanjšanju inflacije prispevata tudi krepitev nominalnega menjalnega tečaja ter padec svetovnih cen energije in hrane. To skupaj s povečanjem plač javnih uslužbencev v letu 2025 bo spodbudilo potrošnjo gospodinjstev, ki v povprečju predstavlja 70 % BDP.
Ekspanzivni proračun za leto 2026
Kriza zaradi Covid-19 je močno prizadela fidžijsko gospodarstvo, zlasti turistični sektor, ki je najbolj občutil posledice pandemije v obdobju od leta 2020 do 2022. Nižji davčni prihodki in ukrepi gospodarske podpore so povečali javni primanjkljaj. Javni dolg se je povečal s 49 % BDP v letu 2019 na 90 % v letu 2022. Leta 2024 je povečanje davčnih prihodkov zaradi zvišanja DDV, odhodne takse na letališčih in v pristaniščih ter stopnje davka od dobička pravnih oseb, pa tudi odprava nekaterih oprostitve omogočilo, da se je primanjkljaj zmanjšal hitreje od pričakovanega, in sicer na 3,5 % namesto napovedanih 4,8 %. Leta 2025 bodo povečane naložbe v infrastrukturo, višje plače javnih uslužbencev in nižji DDV na 22 osnovnih izdelkov povzročile povečanje primanjkljaja.
Za proračunsko leto 2026 je napovedano nadaljnje povečanje primanjkljaja. Obsežen naložbeni načrt vključuje obnovo cest, mostov in pomolov ter gradnjo avtobusnih postajališč in prehodov za pešce. Obnovljenih bo štiri mostove v skupni vrednosti 400 milijonov USD, kar bo financirano s posojili Svetovne banke in Azijske razvojne banke. Načrtovana so tudi dela za popravilo cevovodov in izboljšanje čiščenja vode. Načrtovano je tudi 11-odstotno povečanje proračuna za javna dela (83 milijonov USD). Hkrati se bo DDV znižal s 15 % na 12,5 %, za nekatere izdelke pa bo ostal na 0 %, da se zaščiti pred inflacijo. Javni dolg bo zato ostal visok, njegov delež v BDP pa naj bi se v prihodnjih letih stabiliziral na približno 80 %. Dolga zapadlost fidžijskega dolga (povprečno 11,7 let), dejstvo, da je 62 % tega dolga domačega, preostanek pa imajo dvostranski in večstranski partnerji, predvsem v obliki ugodnih posojil, zmanjšuje državno tveganje.
Zaradi otoškosti, geografske izoliranosti in nizke ravni industrijskega razvoja je trgovinska bilanca Fidžija strukturno zelo negativna: 30 % BDP v letu 2024. Presežek na bilanci storitev (20 % BDP), ki je v glavnem povezan s turizmom, in nakazila iz diaspore ne zadostujejo za izravnavo trgovinskega primanjkljaja. Tekoči račun zato ostaja v resnem primanjkljaju. Ta se financira s presežkom na finančnem računu, ki odraža neto pritok kapitala (6,6 % BDP v letu 2024). Ti tokovi vključujejo skromne neposredne tuje naložbe (FDI, ki predstavljajo 1,6 % BDP), saj se država zaradi pomanjkanja delovne sile, pomanjkljivosti infrastrukture in deviznih omejitev težko spopada s privabljanjem tujih vlagateljev, ter večstransko in dvostransko financiranje (6,7 % BDP).
Demokracija na poti k stabilizaciji
Čeprav so Fidži od osamosvojitve leta 1970 parlamentarna demokracija, je njihovo politično zgodovino zaznamovala velika nestabilnost, saj so se med letoma 1987 in 2006 zgodili štirje državni udari na ozadju etno-verskih napetosti med fidžijsko in indijsko skupnostjo. Leta 2013 je bila demokracija ponovno utrjena s sprejetjem nove ustave. Čeprav ustava še vedno daje vojski pooblastila za posredovanje v notranjih zadevah in koncentrira pooblastila v rokah izvršilne veje oblasti – kar delno pojasnjuje željo predsednika vlade po njeni reformi –, vendarle predstavlja korak k vzpostavitvi resnične pravne države, saj postavlja temelje za stabilnejši institucionalni okvir in utrjuje določena temeljna demokratična načela. Po 16 letih na oblasti je bil Frank Bainimarama po državnih volitvah decembra 2022 prisiljen predati premierski položaj Sitiveniju Rabuki. Rabuka vodi tristrankarsko koalicijo, znano kot Ljudska koalicija, in ima v parlamentu večino 29 sedežev, medtem ko opozicija zaseda 26 sedežev.
Od teh volitev so se Fidži približale Zahodu, zlasti ZDA in Novi Zelandiji, s podpisom sporazumov o vojaškem sodelovanju, ter Avstraliji prek sporazuma o naložbah in razvojni pomoči. Prav tako so obnovili vezi z Britanskim skupnostjo narodov in se uradno opravičili britanski kroni za državni udar iz leta 1987. Kljub temu niso pretrgali odnosov s Kitajsko. Okrepili so se tudi odnosi z Izraelom.
Ohranjanje trdnih diplomatskih odnosov z državami v regiji ostaja ključnega pomena. Čeprav Fidži igra osrednjo gospodarsko in logistično vlogo za manjše pacifiške otoške države, je hkrati odvisna od svojih večjih sosed, zlasti Avstralije in Nove Zelandije, kjer živi več kot 60 % njene diaspore. Slednji imajo koristi zlasti od ureditve sezonskih vizumov. Oblasti se zavedajo teh izzivov in so ponovno potrdile svojo zavezanost glavnim regionalnim institucijam, kot sta Pacifiška skupnost in Forum pacifiških otokov.