Filipini

Oživitev rasti po energetski krizi leta 2026

Vpliv odvisnosti Filipinov od Zaliva pri oskrbi s surovo nafto (98 % uvoženih količin in 30 % energetske mešanice v letu 2025), ki ga bodo še poslabšali vojna na Bližnjem vzhodu in blokada Hormuzske ožine leta 2026, bo povzročil potencialno ponovno oživitev gospodarske rasti od leta 2027 naprej, ob predpostavki, da se bo napetost med Iranom in ZDA še naprej umirjala. Zasebna potrošnja – glavni gonilnik gospodarstva (76 % BDP v letu 2025) – bi zato morala imeti koristi od relativnega znižanja cen energije, čeprav bi tveganje hude pojava El Niño lahko nasprotno povzročilo zvišanje cen osnovnih živil, kot je riž. Koristilo bi mu tudi povečanje nakazil filipinskih delavcev v tujini, ki predstavljajo pomemben vir dohodka za številna gospodinjstva (6,5 % BDP v letu 2025).

Na splošno se pričakuje, da bo upad inflacije spodbudil Bangko Sentral ng Pilipinas (BSP) k postopnemu sproščanju denarne politike po več ukrepih za zaostrovanje v letu 2026. To bi podprlo oživitev naložb gospodinjstev in podjetij, trend, ki ga bodo okrepile davčne olajšave, sprejete konec leta 2024 v okviru zakona CREATE MORE. Kljub nestabilnemu proračunskemu položaju naj bi k rasti prispevale tudi javne naložbe – zlasti v infrastrukturo, kot so energetika, promet in telekomunikacije –, čeprav v skromnejšem obsegu, in sicer ob podpori akterjev iz zasebnega sektorja ter izplačilu sredstev, ki so bila zaradi poostritve protikorupcijskih ukrepov zamaknjena. Program »Build Better More« je glavni steber vladne strategije, ki temelji na skoraj 200 vodilnih projektih v skupni vrednosti približno 150 milijard USD, ki jih bo delno financiral državni investicijski sklad (Maharlika Investment Fund), ustanovljen leta 2023.

S sektorskega vidika rast arhipelaga poganjajo predvsem storitve (63 % BDP v letu 2025) – Filipini so pomembna destinacija za zunanje izvajanje poslovnih procesov, sektor, za katerega se pričakuje, da bo ostal dinamičen – ter v manjši meri na predelovalni industriji (28 % BDP), saj naj bi prizadevanja vlade za privabljanje več neposrednih tujih naložb (FDI), zlasti v predelovalnem sektorju, obrodila sadove. V tem smislu lahko država računa na svojo elektronsko industrijo, zlasti na polprevodnike, ki predstavljajo glavno izvozno kategorijo otočja (53 % v letu 2025). Nasprotno pa bo prispevek kmetijstva (20 % celotne zaposlenosti v letu 2025) verjetno bolj omejen zaradi možnih vremenskih motenj, ki jih bo povzročila vrnitev pojava El Niño.

Fiskalna konsolidacija se je zaradi strmo naraščajočih cen energije zavlekla

Fiskalna konsolidacija, ki jo je oviral naftni šok leta 2026, naj bi se ponovno začela že leta 2027. Upad državnih prihodkov (20,5 % BDP v letu 2025), ki je bil deloma posledica počasnejše rasti, v kombinaciji s povečanjem odhodkov (24,3 %) za lajšanje bremena gospodinjstev, ki se soočajo z naraščajočimi cenami energije – v obliki podpore javnemu prevozu ter odložitve trošarin na utekočinjeni naftni plin (LPG) in kerozin –, je povzročilo zastoj primanjkljaja v letu 2026. Ta situacija je filipinsko vlado spodbudila, da ponovno prilagodi svojo pot zmanjševanja primanjkljaja, pri čemer je prvotni letni cilj do leta 2030 povečala za približno 0,5 odstotne točke. Kljub temu naj bi zmanjšanje neprioritnih tekočih odhodkov in, v manjšem obsegu, izboljšano pobiranje prihodkov, ki izhaja iz prizadevanj za modernizacijo davčne uprave, od leta 2027 naprej ponovno spodbudilo zagon k fiskalni konsolidaciji. To velja kljub omejenemu fiskalnemu manevrskemu prostoru zaradi prevladujočega deleža tekočih odhodkov (zlasti odplačevanja dolga in transferjev lokalnim upravam) ter naložb v človeški kapital, kmetijstvo in infrastrukturo. Posledično naj bi se razmerje javnega dolga do BDP v letu 2027 stabiliziralo po rahlem povečanju v preteklem letu. Ugodna struktura zapadlosti dolga v kombinaciji z nizko zunanjo odvisnostjo – zunanji dolg predstavlja le 33 % celotnega neporavnanega dolga – omejuje tveganja za vzdržnost.

Podobno se pričakuje, da se bo primanjkljaj na tekočem računu v letu 2027 zmanjšal po znatnem poslabšanju v letu 2026, ki ga je povzročilo strmo naraščanje cen nafte, kar je povečalo vrednost uvoza in posledično poslabšalo trgovinsko bilanco. Postopna normalizacija cen energije in rast izvoza, ki jo poganja močan elektronski sektor, naj bi leta 2027 obrnili trend, čeprav slednje ne bo odpravilo strukturnega trgovinskega primanjkljaja. Hkrati naj bi konsolidacija presežka v bilanci storitev – podprta z močnimi dejavnostmi izvajanja poslovnih procesov v zunanjih izvajalcih in s tekočim okrevanjem turizma po pandemiji ter povečanimi nakazili filipinskih delavcev v tujini – pripomogla k zmanjšanju primanjkljaja na tekočem računu. Devizne rezerve so kljub zmanjšanju zaradi depreciacije pesa še vedno zadovoljive in so v drugem četrtletju leta 2026 še vedno pokrivale sedem mesecev uvoza.

Vse večja razdrobljenost političnega prizorišča

Na domačem prizorišču je filipinska politična scena polarizirana med dvema nasprotujočima taboroma, in sicer taborom predsednika Ferdinanda „Bongbonga“ Marcosa ml. (sina istoimenskega diktatorja, ki je vladal državi od leta 1965 do 1986) in taborom podpredsednice Sare Duterte (hčerka nekdanjega predsednika Rodrigue Duterteja). Čeprav sta bila na volitvah leta 2022 izvoljena v okviru iste koalicije, se naslednika dveh glavnih političnih dinastij arhipelaga v obdobju pred predsedniškimi volitvami leta 2028 vse bolj borita za oblast. Maja 2026 je predstavniški dom, ki je v veliki meri zvest predsedniku, glasoval za obtožbo Sare Duterte že drugič v dobrih enem letu zaradi obtožb, da je poskušala umoriti Ferdinanda Marcosa mlajšega. Prva obtožba je propadla zaradi postopkovnih razlogov. Nobena stran nima jasne prednosti v senatu, zaradi česar je izid obtožbenega postopka proti podpredsednici bolj negotov kot njegovo sprejetje v predstavniškem domu. Razkol med obema taboroma se je še dodatno zaostril zaradi aretacije Rodriga Duterteja s strani Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki je osumljen zločinov proti človeštvu med svojo »vojno proti drogam« – aretacijo je omogočila filipinska vlada. Spor med klanoma Marcos in Duterte ovira oblikovanje politik in spodkopava učinkovitost vlade, ravno potem, ko so se Filipini julija 2026 uvrstili v kategorijo gospodarstev z višjim srednjim dohodkom.

Odkar je predsednik Ferdinand Marcos ml. prevzel mandat leta 2022, si Filipini prizadevajo za okrepitev svojih zgodovinskih vezi z ZDA ob vse bolj napetih odnosih s Kitajsko. Obe zaveznici sta razširili sporazum o medsebojni obrambi, pri čemer je Manila ameriški vojski omogočila dostop do štirih dodatnih vojaških lokacij, poleg prvotnih petih baz. Za Filipine je ta poteza namenjena okrepitvi varnosti, saj se napetosti s Pekinom zaradi vprašanj suverenosti v Južnokitajskem morju stopnjujejo, hkrati pa želijo ohraniti trgovinske vezi s svojim največjim trgovinskim partnerjem. Hkrati Manila razvija tudi odnose z drugimi državami v azijsko-pacifiški regiji, ki so usklajene z ZDA, kot so Japonska, Južna Koreja in Avstralija, s čimer kaže zavezanost k diverzifikaciji svojih gospodarskih partnerstev.

Zadnja posodobitev: julij 2026