Filipini

Stabilna in trdna rast kljub negotovim izvoznim obetom

Gospodarska rast naj bi v letu 2025 ostala praktično nespremenjena in s tem nižja kot v letih pred pandemijo (povprečno 6,5 % med letoma 2015 in 2019), ob upoštevanju šibkosti svetovnega gospodarstva. Zasebna potrošnja (75 % BDP) naj bi imela koristi od precej nižje inflacije in obrestnih mer, kar bo izravnalo fiskalno konsolidacijo. Denarno sproščanje s strani Bangko Sentral ng Pilipinas (BSP) naj bi prav tako spodbudilo zasebne naložbe, medtem ko naj bi javne naložbe imele koristi od infrastrukturnih projektov. Poleg tega bi lahko več ukrepov, namenjenih zmanjšanju ovir za tuje naložbe, kot tudi umik Filipinov s sive liste FATF februarja 2025, pritegnilo tuji kapital. Na zunanjem področju so obeti mračni zaradi naraščajočih trgovinskih in geopolitičnih napetosti. Vendar naj bi vpliv ublažil relativno majhen delež izvoza v gospodarstvu (približno 12 % BDP).

Glede na relativno majhen prispevek k trgovinskemu primanjkljaju ZDA so Filipini po Singapurju tista država v ASEAN-u z najmanjšim povečanjem vzajemnih tarif (17 %). Zaradi tarifnih razlik bi izvozniki lahko imeli koristi od večje konkurenčnosti na ameriškem trgu (16 % celotnega izvoza). Po drugi strani pa bi lahko višje uvozne cene na ameriškem trgu zaradi tarif povzročile upad obsega filipinskega izvoza. Poleg tega se struktura izvoza razlikuje od drugih držav ASEAN, saj so Filipini veliko bolj osredotočeni na izvoz storitev, zlasti na zunanje izvajanje poslovnih procesov (BPO). Zato brez znatnih naložb ne bo enostavno nadomestiti regionalnih konkurentov na ameriškem trgu. Poleg negativnega vpliva na izvoz bi lahko šibkost kitajskega in ameriškega gospodarstva, ki jo še poslabšuje trgovinska vojna, upočasnila tokove nakazil.

Inflacija (skupna in jedrna) se je od vrhunca 8 % leta 2022, ki je sledil izbruhu napetosti med Ukrajino in Rusijo, stalno zniževala in je maja 2025 znašala 1,2 %. Inflacijski pritiski so se v veliki meri razblinili, čeprav bi lahko naraščajoče geopolitične napetosti, zlasti med Iranom in Izraelom, povzročile dvig cen uvožene energije. Posledično se je denarna politika BSP sprostila, od avgusta 2024 pa je prišlo do več znižanj obrestnih mer. Glede na nizke inflacijske pritiske in potrebo po podpiranju domačega povpraševanja bo BSP verjetno nadaljevala s sproščanjem denarne politike.

Ni večjih tveganj v zvezi z dvojnim primanjkljajem

Filipini izvajajo strategijo postopne fiskalne konsolidacije. Primanjkljaj v deležu BDP se je od svojega vrha leta 2021 zmanjšal. Nadaljnja močna gospodarska rast in prizadevanja za povečanje pobiranja davkov in nedavčnih prihodkov bi v letu 2025 povečala javne prihodke. Vlada pričakuje povečanje prihodkov zaradi digitalizacije davčnega sistema in sprememb davčne politike, čeprav konkretne reforme v razčlenitvi proračuna niso opisane. Odhodki bodo namenjeni predvsem izobraževanju, infrastrukturi, obrambi in socialnim storitvam. Posledično se pričakuje, da se bo razmerje javnega dolga do BDP v letu 2025 nekoliko zmanjšalo. Profil tveganja dolga je omejen zaradi relativno nizkega deleža financiranja v tuji valuti (okoli 32 %).

Kar zadeva zunanje račune, naj bi se primanjkljaj na tekočem računu nekoliko zmanjšal. Primanjkljaj v blagovni bilanci pa naj bi ostal znaten, saj se izvoz verjetno ne bo opazno okrepil, saj je država odvisna od uvoza potrošniških in investicijskih dobrin. Hkrati naj bi se po napovedih presežek v storitvah povečal zaradi močne dejavnosti na področju poslovnih procesov (BPO) in postopnega okrevanja turizma. Tudi močna nakazila iz tujine naj bi pomagala ublažiti primanjkljaj na tekočem računu. Tuje naložbe, večinoma v obliki neposrednih tujih naložb iz Japonske, ZDA in Singapurja, morda ne bodo v celoti pokrile trenutnega primanjkljaja in bodo s tem izvajale pritisk na mednarodne rezerve. Kljub temu te ostajajo na zadovoljivih ravneh, saj aprila 2025 predstavljajo osem mesecev uvoza.

Razklana koalicija

Filipinski politični prostor je v nemirih zaradi trenj v koaliciji med predsednikom Ferdinandom »Bongbongom« Marcosom mlajšim (sinom diktatorja, po katerem je država dobila ime in ki je državo vladal 20 let od leta 1965) in taborom podpredsednice Sare Duterte (hčerke nekdanjega predsednika Rodrigue Duterteja). Predstavniški dom je februarja 2025 glasoval za obtožbo Sare Duterte zaradi domnevnega načrtovanja poskusa umora Marcosa mlajšega, korupcije in zlorabe sredstev. Junija 2025 v senatu (zgornji dom kongresa) še ni potekalo nobeno sojenje, zato je Sara Duterte zaenkrat še vedno podpredsednica. Aretacija Rodrigue Duterteja s strani Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) zaradi suma zločinov proti človeštvu med njegovo krvavo »vojno proti drogam« je ponovno razvnela napetosti med obema taboroma. Marcos je sicer že prej zavrnil pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča, vendar aretacije ni javno preprečil, zaradi česar so nekateri Dutertejevi podporniki domnevali, da je Marcos Mednarodnemu kazenskemu sodišču tiho dovolil posredovanje. Na tem ozadju so bile vmesne volitve maja 2025 (tako v spodnjem kot v zgornjem domu Kongresa) posredna vojna med taboroma Marcosa in Duterteja.

Čeprav imajo Marcosovi zavezniki večino v predstavniškem domu, trenutno noben tabor nima jasne večine v senatu, kar deluje v korist Sari Duterte v zvezi z njenim morebitnim odstavitvenim postopkom. Poleg tega je bil Rodrigo Duterte kljub pridržanju s strani Mednarodnega kazenskega sodišča na lokalnih volitvah izvoljen za župana mesta Davao, njegov sin Sebastian pa je podžupan. Na splošno Marcos in njegovi zavezniki ohranjajo močnejšo institucionalno in izvršilno oblast, a zmage Dutertejevega tabora v senatu in na lokalnih volitvah jim omogočajo, da ostajajo konkurenčni. Drug razlog za trenja bi lahko bil Marcosov zunanjepolitični premik stran od Kitajske k državam, kot sta Japonska in ZDA. Medtem ko je Rodrigo Duterte uspel izboljšati diplomatske odnose države s Pekinom, so se napetosti med državama od Marcosove izvolitve zaostrile zaradi okrepljenega rivalstva med ZDA in Kitajsko.

Zadnja posodobitev: junij 2025