Finska

Nižje obrestne mere naj bi pripomogle k postopnemu okrevanju

Leta 2025 naj bi se finsko gospodarstvo po dveh letih upadanja ponovno okrepilo, pri čemer mu bodo v pomoč padajoče obrestne mere, ki bodo gospodinjstvom prinesle nujno potrebno olajšavo, saj naj bi Evropska centralna banka leta 2025 še naprej zniževala obrestne mere. Glede na široko razširjeno uporabo spremenljivih hipotekarnih obrestnih mer se bodo nižji stroški zadolževanja odrazili v izboljšanju finančnega stanja gospodinjstev, kar bo spodbudilo potrošnjo. Stanovanjski sektor, ki se je soočal z znatnimi težavami, naj bi doživel postopno okrevanje, saj se bodo pogoji financiranja sprostili in se bo zaupanje kupcev počasi vračalo.

Glede na počasno izboljšanje domačih razmer vlada ostaja zavezana svojemu programu fiskalnih reform, katerega cilj je zmanjšanje proračunskega primanjkljaja. Vendar naj bi bil napredek omejen, saj uravnoteženje fiskalne konsolidacije z gospodarskim okrevanjem in javnim mnenjem za vlado predstavlja nenehne izzive. Medtem ostajajo zunanje obete negotove. Izvozniki se še naprej soočajo s šibkim globalnim trgovinskim okoljem, podjetja pa se spopadajo z naraščajočimi pritiski na plače. Visoke zahteve po plačah, skupaj z naraščajočimi napetostmi zaradi načrtovanih vladnih reform, povečujejo tveganje stavk, ki bi lahko motile ključne sektorje in zavirale okrevanje.

Število stečajev podjetij narašča že štiri leta zapored (v letu 2024 za 5 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta) in naj bi ostalo visoko tudi v letu 2025, saj podjetja na eni strani sicer beležijo močnejše domače povpraševanje in nižje stroške obresti, na drugi strani pa se soočajo z medlim izvozom, naraščajočimi stroški ter motnjami zaradi stavk.

Vlada bo imela težave pri fiskalni konsolidaciji

Fiskalno okolje za leto 2025 zaznamujejo nenehna prizadevanja vlade za zmanjšanje javnega primanjkljaja z nadzorovanimi odhodki, selektivnimi davčnimi ukrepi in strukturnimi reformami. Čeprav ostaja omejevanje skupnih odhodkov prednostna naloga, povečani odhodki za obrambo kot odziv na geopolitične razmere omejujejo obseg fiskalne konsolidacije. Zato se pričakuje, da se bo primanjkljaj nekoliko zmanjšal, vendar ne dovolj, da bi preprečil nadaljnje povečevanje razmerja med dolgom in BDP.

Bilanco tekočega računa Finske še naprej zaznamuje presežek blaga, ki ga izravnava vztrajni primanjkljaj storitev, deloma zaradi močnega izhodnega potovanja. Pričakuje se, da bo primanjkljaj tekočega računa v letu 2025 ostal približno nespremenjen, saj bodo morebitna izboljšanja v bilanci blaga ali primarnih dohodkov verjetno izničena zaradi nenehnih zunanjih izzivov in zmerne rasti izvoza.

Regionalne in občinske volitve bodo poudarile nezadovoljstvo

Sedanja desnosredinska koalicijska vlada, ki jo vodi premier Petteri Orpo iz Narodne koalicijske stranke (KOK) v sodelovanju s Stranko Fincev, Švedsko ljudsko stranko (RKP) in Krščanskimi demokrati (KD), v javnomnenjskih raziskavah še naprej zaostaja, saj so nekateri volivci nezadovoljni z njenimi reformnimi načrti, vključno z zmanjšanjem socialnih prejemkov delavcev ter zmanjšanjem javnih izdatkov. Regionalne in občinske volitve aprila letos bodo jasno pokazale, kakšno podporo uživa vlada. Stavke še naprej ovirajo gospodarstvo, saj sindikati niso zadovoljni s trenutnimi ponudbami glede plač.

Ključna vprašanja, ki vplivajo na notranjo politiko, ostajata zapletena situacija na vzhodni meji z Rusijo, ki je pripeljala do vstopa Finske v NATO leta 2023, ter sporazum o obrambnem sodelovanju med Finsko in Združenimi državami Amerike (2024), ki ameriškim silam omogoča dostop do 15 objektov ter dovoljenje za skladiščenje opreme in orožja na finskem ozemlju. Poslabšani odnosi med Trumpovo administracijo in evropskimi partnerji bi lahko otežili izvajanje tega sporazuma.

Plačilo

Menice se na Finskem običajno ne uporabljajo, saj kažejo na nezaupanje dobavitelja do kupca. Menica v prvi vrsti utemeljuje terjatev in predstavlja veljavno priznanje dolga.

Čeki, ki se prav tako redko uporabljajo v domačih in mednarodnih transakcijah, predstavljajo le priznanje dolga. Vendar pa lahko čeki, ki v trenutku izdaje niso pokriti, za izdajatelje pomenijo kazensko odgovornost. Poleg tega se ta način plačila ne priporoča, saj unovčenje čekov na Finskem traja izjemno dolgo (20 dni za domače čeke ali čeke, izdane v evropskih državah in državah ob Sredozemskem morju; 70 dni za čeke, izdane zunaj Evrope).

Nasprotno se bančna nakazila prek sistema SWIFT vse pogosteje uporabljajo za poravnavo domačih in mednarodnih poslovnih transakcij. Pri uporabi tega instrumenta se prodajalcem svetuje, naj navedejo popolne in točne bančne podatke, da se omogoči pravočasno plačilo, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da bo izvršitev nakazila na koncu odvisna od dobre vere kupca. Banke na Finskem so sprejele standarde SEPA za plačila v eurih.

Izterjava dolgov

Faza sporazumnega reševanja

Cilj sporazumne faze je doseči prostovoljni dogovor med upnikom in dolžnikom brez začetka sodnega postopka. Finska zakonodaja dolžnike obvezuje, da izvensodno fazo začnejo s pismom, ki mu po potrebi sledi končna zahteva za plačilo, poslana s priporočeno pošto ali navadno pošto. Ta zahteva za plačilo dolžnika poziva, naj poravna neporavnani znesek glavnice, povečan za zamudne obresti, kot je določeno v pogodbi.

Če v pogodbi ni določbe o obrestni meri, se obresti samodejno obračunavajo od datuma zapadlosti neplačanega računa po obrestni meri, ki je enaka šestmesečni obrestni meri Finske centralne banke (Suomen Pankki), izračunani na podlagi obrestne mere za refinanciranje Evropske centralne banke, povečani za sedem odstotnih točk.

Zakon o obrestih (Korkolaki) je že prej od dolžnikov zahteval, da poravnajo dolg v pogodbeno dogovorjenih rokih, sicer so bili zavezani k plačilu kazenskih obresti.

Od leta 2004 znaša običajni zastaralni rok v finskem pogodbenem pravu tri leta.

Sodni postopki

Pospešeni postopki

Za jasne in nesporne terjatve lahko upniki uporabijo hitri postopek, ki vodi do izdaje plačilnega naloga (suppea haastehakemus). Gre za preprost pisni postopek, ki temelji na predložitvi vseh dokumentov, ki utemeljujejo terjatev (računi, menice, priznanje dolga itd.). Sodišče določi rok približno dveh tednov, v katerem lahko tožena stranka odgovori na zahtevek ali mu ugovarja. Poleg tega se ta pospešeni postopek v primerih nespornih terjatev lahko sproži tudi elektronsko. Navzočnost odvetnika, čeprav je običajna, za tovrstne postopke ni obvezna.

Redni postopek

Redni pravni postopek se običajno začne, ko mirno izterjavo ni mogoče doseči. Pisno vlogo za vabljenje je treba nasloviti na sodno tajništvo okrožnega sodišča, ki nato dolžniku vroči vabilo na sodišče. Dolžnik ima na voljo približno dva tedna, da vloži odgovor na tožbo.

Med predhodnim zaslišanjem sodišče svoje razprave utemeljuje na pisnih vlogah strank in priloženi dokumentaciji. Sodišče nato skliče stranke v sporu, da prisluhne njihovim argumentom in odloči o relevantnosti dokazov. V tej predhodni fazi lahko stranke v sporu s pomočjo sodnika spor rešijo prek mediacije in tako ohranijo svoj poslovni odnos.

Če spor po tem predhodnem zaslišanju ostane nerešen, se pred sodiščem prve stopnje (Käräjäoikeus) izvede polno sodno obravnavo, ki jo sestavlja od enega do treh predsedujočih sodnikov, odvisno od zapletenosti zadeve. Med tem zaslišanjem sodnik preuči predložene dokaze in zasliši priče strank. Stranke v sporu nato izrazijo svoje končne zahtevke, preden sodnik izreče sodbo, običajno v roku 14 dni.

Stranka, ki izgubi spor, je odgovorna za celotne ali del pravnih stroškov (odvisno od sodbe), ki jih je imela stranka, ki je spor dobila. Povprečni čas, potreben za pridobitev izvršilnega naslova, je približno 12 mesecev. Postopki v zvezi z nespornih zahtevkih na Finskem običajno trajajo od treh do šestih mesecev. Sporni zahtevki in s tem povezani sodni postopki lahko trajajo do enega leta.

Gospodarske zadeve običajno obravnavajo civilna sodišča, čeprav od leta 2002 kot enotna institucija deluje Tržno sodišče (Markkinaoikeus) s sedežem v Helsinkih, ki je nastalo z združitvijo Sveta za konkurenco in nekdanjega Tržnega sodišča.

0

Izvršba sodne odločbe

Sodba je izvršljiva petnajst let od trenutka, ko postane pravnomočna. Če dolžnik ne izpolni sodbe, jo lahko upnik izvrši prek sodnega izvršitelja, ki bo poskušal skleniti dogovor o obročnem plačilu z dolžnikom ali pa jo izvrši z zasegom premoženja.

Kar zadeva tuje sodne odločbe, je Finska, ker je članica EU, sprejela izvršilne mehanizme, ki veljajo za sodne odločbe drugih držav članic EU, kot sta plačilni nalog EU in evropski izvršilni nalog. Za sodbe, izdane v državah, ki niso članice EU, mora biti država izdajateljica podpisnica dvostranskega ali večstranskega sporazuma s Finsko.

Stečajni postopki

IZVENSODNI POSTOPKI

Finska zakonodaja ne predvideva posebnih pravil za izvensodne poravnave. Pogajanja med upniki in dolžniki potekajo neformalno. Če se doseže sporazum, ga mora še vedno potrditi sodišče.

POSTOPKI PRESTRUKTURIRANJA

Cilj prestrukturiranja je omogočiti insolventnemu podjetju, da ostane operativno pod upravnim nadzorom, ob predpostavki, da bo podjetje, če bo lahko nadaljevalo s poslovanjem, sposobno odplačati večji del svojih dolgov, kot bi bilo mogoče v primeru stečaja podjetja. Začetek tega postopka sproži samodejni moratorij, ki podjetju zagotavlja zaščito pred upniki.

Upravni odbor ohrani svojo odločevalno pristojnost, vendar je stečajni upravitelj pooblaščen za nadzor nad določenimi vidiki poslovanja družbe, vključno z nastajanjem novih dolgov in nadzorom nad prenosom lastništva.

LIKVIDACIJA

Ko dolžniki niso sposobni poravnati svojih dolgov ob zapadlosti in ta nesposobnost ni začasna, se zanje začne likvidacijski postopek. Ko sodišče sprejme likvidacijski predlog, se dolžnik razglasi za v stečaju. Imenuje se stečajni upravitelj in določi se rok, v katerem lahko upniki prijavijo svoje terjatve. Stečajni upravitelj nato pripravi predlog načrta razdelitve, medtem ko upniki nadzorujejo prodajo premoženja in razdelitev iztržka od prodaje.

Zadnja posodobitev: marec 2025