Finska

Okrevanje poteka postopoma zaradi zunanjih negotovosti

Na podlagi trenda iz leta 2026 se pričakuje, da se bo finsko gospodarstvo po daljšem obdobju šibke rasti v letu 2027 nekoliko okrepilo. Domače povpraševanje se postopoma okreva, saj se inflacija umirja, realni dohodki se izboljšujejo, zaupanje potrošnikov pa se začenja stabilizirati. Po obdobju zmerne potrošnje naj bi k rasti bolj pozitivno prispevali izdatki gospodinjstev, dodatno podporo pa bodo zagotovile javne naložbe v infrastrukturo, obrambo in zeleni prehod. Kljub temu bo oživitev verjetno ostala zmerna, kar odraža še vedno previdne potrošnike, šibek nepremičninski trg in zadržano zaupanje podjetij. Rast naj bi se v letu 2027 pospešila, saj bodo pogoji financiranja ugodnejši, investicijska dejavnost pa se bo izboljšala.

Zunanja tveganja še naprej obremenjujejo gospodarske obete. Finsko zelo odprto gospodarstvo ostaja izpostavljeno šibkejšemu povpraševanju ključnih evropskih trgovinskih partnerjev, geopolitičnim napetostim in nestabilnosti na energetskih trgih. Čeprav so nedavna zvišanja cen energije povečala inflacijske pritiske, je Finska bolje zaščitena kot mnoga evropska gospodarstva zaradi svoje proizvodnje električne energije, ki je v veliki meri brez fosilnih goriv, kar zmanjšuje njeno odvisnost od uvožene energije. Naložbe na področjih, kot so čista energija, podatkovni centri in napredna proizvodnja, naj bi zagotovile dolgoročne priložnosti za rast ter pomagale ublažiti nekatere izzive, s katerimi se soočajo tradicionalni izvozni sektorji.

Pričakuje se, da bo število stečajev podjetij ostalo visoko, saj se podjetja še naprej soočajo s šibkim povpraševanjem, visokimi stroški dela in strogimi pogoji financiranja. Izvozno usmerjene industrije, vključno z gozdarskimi proizvodi, kemikalijami, kovinami in predelovalno industrijo, ostajajo ranljive zaradi počasnejše svetovne rasti in motenj v trgovini. Vendar pa naj bi postopno izboljšanje domačega povpraševanja pomagalo omejiti širše poslabšanje poslovnih rezultatov podjetij v obdobju napovedi.

Naraščajoči javni dolg ostaja ključni izziv

Javne finance ostajajo ena od glavnih gospodarskih ranljivosti Finske. Pričakuje se, da se bodo javnofinančni primanjkljaji ohranili do leta 2027, saj pritiski na porabo zaradi staranja prebivalstva, večjih obveznosti na področju obrambe in sistema socialnega varstva še naprej presegajo rast prihodkov. Čeprav je vlada uvedla ukrepe za obvladovanje odhodkov in izboljšanje udeležbe na trgu dela, naj bi se javni dolg po napovedih še naprej povečeval in ostal precej nad evropskimi fiskalnimi merili. Fiskalna konsolidacija naj bi zato v prihodnjih letih ostala prednostna naloga politike.

Zunanja bilanca Finske naj bi se v letu 2027 nekoliko poslabšala, pri čemer naj bi tekoči račun ponovno zabeležil večji primanjkljaj, potem ko je leta 2025 zabeležil skromen presežek. Močnejše domače povpraševanje, naraščajoči uvoz, povezan z obrambnimi nabavami in naložbami v infrastrukturo, ter še vedno zmerno zunanje povpraševanje bodo verjetno prevladali nad rastjo izvoza. Kljub temu se ne pričakuje, da bi se poslabšanje približalo ravnem, ki so bile zabeležene v letih takoj po pandemiji, ko so visoki stroški energije in šibkejša konkurenčnost močno obremenili zunanje ravnovesje. S postopnim okrevanjem svetovnega povpraševanja naj bi rast izvoza v sektorjih tehnologije, industrijskih izdelkov in zelenega prehoda zagotovila določeno podporo, kar bo pripomoglo k omejevanju primanjkljaja in ohranjanju na splošno odporne zunanje pozicije.

Vlada uravnava fiskalno reformo, obrambo in rast

Desnosredinska koalicijska vlada predsednika vlade Petterija Orpa, ki jo sestavljajo Nacionalna koalicijska stranka, Stranka Fincev, Švedska ljudska stranka in Krščanski demokrati, ostaja osredotočena na izboljšanje dolgoročnih možnosti rasti Finske ob hkratni obnovi fiskalne vzdržnosti. Poleg reform trga dela in ukrepov za povečanje produktivnosti je vlada uvedla vrsto davčnih olajšav, vključno z nižjimi davki na dohodek in zmanjšanjem davčne obremenitve podjetij, katerih cilj je okrepiti konkurenčnost, podpreti naložbe in spodbuditi zaposlovanje.

Hkrati je vlada izvajala strožjo politiko na področju priseljevanja, s katero je zaostrila pogoje za pridobitev dovoljenja za prebivanje, združevanje družin in pridobitev stalnega prebivališča, pri čemer si prizadeva dati prednost delovni migraciji, ki rešuje pomanjkanje usposobljenih delavcev. Te politike odražajo vse večjo politično pozornost, namenjeno migracijam in integraciji, zlasti med strankami v vladni koaliciji.

Vendar se je kot najbolj sporna izkazal prav vladni program fiskalne konsolidacije. Zmanjšanje izdatkov za socialne programe, socialne prejemke in javne storitve je naletelo na močan javni odpor in prispevalo k upadu podpore koaliciji v nedavnih javnomnenjskih raziskavah. Posledično je Socialdemokratska stranka ponovno prevzela vodstvo v javnomnenjskih raziskavah pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, ki so predvidene za pomlad 2027. Čeprav se pričakuje, da se bo politična razprava v obdobju pred volitvami zaostrila, ostaja široko soglasje glede potrebe po okrepitvi konkurenčnosti Finske, povečanju izdatkov za obrambo in izboljšanju dolgoročnega potenciala gospodarske rasti.

Plačilo

Menice se na Finskem običajno ne uporabljajo, saj kažejo na nezaupanje dobavitelja do kupca. Menica v prvi vrsti utemeljuje terjatev in predstavlja veljavno priznanje dolga.

Čeki, ki se prav tako redko uporabljajo v domačih in mednarodnih transakcijah, predstavljajo le priznanje dolga. Vendar pa lahko čeki, ki v trenutku izdaje niso pokriti, za izdajatelje pomenijo kazensko odgovornost. Poleg tega se ta način plačila ne priporoča, saj na Finskem unovčenje čekov traja izjemno dolgo (20 dni za domače čeke ali čeke, izdane v evropskih državah in državah ob Sredozemskem morju; 70 dni za čeke, izdane zunaj Evrope).

Nasprotno se bančni prenosi prek sistema SWIFT vse pogosteje uporabljajo za poravnavo domačih in mednarodnih poslovnih transakcij. Pri uporabi tega instrumenta se prodajalcem svetuje, naj navedejo popolne in točne bančne podatke, da se omogoči pravočasno plačilo, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da bo izvršitev plačilnega naloga za prenos na koncu odvisna od dobre vere kupca. Banke na Finskem so sprejele standarde SEPA za plačila v eurih.

Izterjava dolgov

Faza sporazumnega reševanja

Cilj sporazumne faze je doseči prostovoljni dogovor med upnikom in dolžnikom brez začetka sodnega postopka. Finska zakonodaja obvezuje upnike, da izvensodno fazo začnejo s pismi, ki jim po potrebi sledi končna zahteva za plačilo s priporočeno pošto ali navadno pošto. Ta zahteva za plačilo dolžnika poziva, naj plača neporavnani znesek glavnice, povečan za zamudne obresti, kot je določeno v pogodbi.

Če v pogodbi ni določbe o obrestni meri, se obresti samodejno obračunavajo od datuma zapadlosti neplačanega računa po obrestni meri, ki je enaka šestmesečni obrestni meri Finske centralne banke (Suomen Pankki), izračunani na podlagi obrestne mere za refinanciranje Evropske centralne banke, povečani za sedem odstotnih točk.

Zakon o obrestih (Korkolaki) je že prej od dolžnikov zahteval, da poravnajo dolg v pogodbeno dogovorjenih rokih, sicer so bili zavezani k plačilu kazenskih obresti.

Od leta 2004 znaša običajni zastaralni rok v finskem pogodbenem pravu tri leta.

Pravni postopki

Pospešeni postopki

Za jasne in nesporne terjatve lahko upniki uporabijo hitri postopek, ki vodi do izdaje plačilnega naloga (suppea haastehakemus). To je preprost pisni postopek, ki temelji na predložitvi vseh dokumentov, ki utemeljujejo terjatev (računi, menice, priznanje dolga itd.). Sodišče določi rok približno dveh tednov, v katerem lahko tožena stranka odgovori na zahtevek ali mu ugovarja. Poleg tega se ta hitri postopek v primerih nespornih terjatev lahko sproži tudi elektronsko. Navzočnost odvetnika, čeprav je običajna, za tovrstne postopke ni obvezna.

Redni postopek

Redni pravni postopek se običajno začne, ko mirno izterjavo ni mogoče doseči. Pisno vlogo za vabljenje je treba nasloviti na sodno tajništvo okrožnega sodišča, ki nato dolžniku vroči vabilo na sodišče. Dolžnik ima na voljo približno dva tedna, da vloži odgovor na tožbo.

Med predhodnim zaslišanjem sodišče svoje razprave utemeljuje na pisnih vlogah strank in priloženi dokumentaciji. Sodišče nato skliče stranke v sporu, da prisluhne njihovim argumentom in odloči o relevantnosti dokazov. V tej predhodni fazi lahko stranke v sporu s pomočjo sodnika spor rešijo prek mediacije in tako ohranijo svoj poslovni odnos.

Če spor po tem predhodnem zaslišanju ostane nerešen, se pred sodiščem prve stopnje (Käräjäoikeus) izvede polno sodno obravnavo, ki jo vodi od enega do treh predsedujočih sodnikov, odvisno od zapletenosti zadeve. Med tem zaslišanjem sodnik preuči predložene dokaze in zasliši priče strank. Stranke v sporu nato izrazijo svoje končne zahtevke, preden sodnik izreče sodbo, običajno v roku 14 dni.

Stranka, ki izgubi spor, je odgovorna za celotne ali del pravnih stroškov (odvisno od sodbe), ki jih je imela stranka, ki je spor dobila. Povprečni čas, potreben za pridobitev izvršilnega naslova, je približno 12 mesecev. Postopki v zvezi z nespornih zahtevkih na Finskem običajno trajajo od treh do šestih mesecev. Postopki v zvezi s spornih zahtevkih in nadaljnji sodni postopki lahko trajajo do enega leta.

Gospodarske zadeve običajno obravnavajo civilna sodišča, čeprav od leta 2002 deluje Tržno sodišče (Markkinaoikeus) s sedežem v Helsinkih kot enotna institucija, ki je nastala z združitvijo Sveta za konkurenco in nekdanjega Tržnega sodišča.

0

Izvršba sodne odločbe

Sodba je izvršljiva petnajst let od trenutka, ko postane pravnomočna. Če dolžnik ne izpolni sodbe, jo lahko upnik izvrši prek sodnega izvršitelja, ki bo poskušal skleniti dogovor o obročnem plačilu z dolžnikom ali pa jo izvrši z zasegom premoženja.

Kar zadeva tuje sodne odločbe, je Finska, ker je članica EU, sprejela izvršilne mehanizme, ki veljajo za sodne odločbe drugih držav članic EU, kot sta plačilni nalog EU in evropski izvršilni nalog. Za sodbe, izdane v državah, ki niso članice EU, mora biti država izdajateljica podpisnica dvostranskega ali večstranskega sporazuma s Finsko.

Stečajni postopki

IZVENSODNI POSTOPKI

Finska zakonodaja ne predvideva posebnih pravil za izvensodne poravnave. Pogajanja med upniki in dolžniki potekajo neformalno. Če se doseže sporazum, ga mora še vedno potrditi sodišče.

POSTOPKI PRESTRUKTURIRANJA

Cilj prestrukturiranja je omogočiti insolventnemu podjetju, da ostane operativno pod upravnim nadzorom, ob predpostavki, da bo podjetje, če bo lahko nadaljevalo s poslovanjem, sposobno odplačati večji del svojih dolgov, kot bi bilo mogoče v primeru stečaja podjetja. Začetek tega postopka sproži samodejni moratorij, ki podjetju zagotavlja zaščito pred upniki.

Upravni odbor ohrani svojo odločevalno pristojnost, vendar je stečajni upravitelj pooblaščen za nadzor nad določenimi vidiki poslovanja družbe, vključno z nastajanjem novih dolgov in nadzorom nad prenosom lastništva.

LIKVIDACIJA

Ko dolžniki niso sposobni poravnati svojih dolgov ob zapadlosti in ta nesposobnost ni začasna, se zanje začne likvidacijski postopek. Ko sodišče sprejme likvidacijski predlog, se dolžnik razglasi za v stečaju. Imenuje se stečajni upravitelj in določi se rok, v katerem lahko upniki prijavijo svoje terjatve. Stečajni upravitelj nato pripravi predlog načrta razdelitve, medtem ko upniki nadzorujejo prodajo premoženja in razdelitev iztržka od prodaje.

Zadnja posodobitev: julij 2025