Grčija

Naložbe in zasebna potrošnja ostajata gonilni sili trdne rasti

Grško gospodarstvo bo ohranilo trdno rast in bo tudi v letu 2026 še naprej dosegalo boljše rezultate od povprečja evroobmočja. Rast naj bi ostala živahna zaradi trdnega domačega povpraševanja. Prvič, potrošnjo gospodinjstev bo še naprej poganjala rast realnih dohodkov, ki jo bodo podpirale davčne reforme in umirjanje inflacije. Od aprila 2026 je načrtovano nadaljnje zvišanje minimalne plače, cilj pa je doseči 950 EUR v letu 2027 (v primerjavi z 880 EUR v letu 2025). Višji od pričakovanega primarni presežek (tj. brez obresti) bo zagotovil dodatno proračunsko manevrsko prosto, namenjeno predvsem podpori kupne moči gospodinjstev. Septembra 2025 je predsednik vlade napovedal nove ekspanzivne ukrepe, vključno z znižanjem stopenj davka na dohodek. Poleg tega se trg dela še naprej razvija pozitivno; število delovnih mest narašča, stopnja brezposelnosti pa se je v tretjem četrtletju leta 2025 znižala na 8,2 %, kar je najnižja raven od leta 2008. Poleg tega se pričakuje pospešitev naložb, predvsem zaradi izplačil evropskih sredstev, zlasti v gradbeništvu. Sklad za okrevanje in odpornost (glavni instrument programa NextGenerationEU), ki Grčiji dodeljuje 36 milijard EUR, enakomerno razdeljenih med nepovratna sredstva in posojila, bo zagotovil trajno povpraševanje v sektorjih, kot so gradnja infrastrukture, telekomunikacije in obnovljiva energija, hkrati pa ustvarjal pozitivne zunanje učinke, ki krepijo potencialni obseg proizvodnje. Po odobritvi šestega zahtevka za izplačilo oktobra 2025 v višini 2,1 milijarde EUR nepovratnih sredstev bo Grčija ob prejemu prejela 65 % teh sredstev, preostanek pa bo izplačan do konca izvajanja načrta za oživitev leta 2026. Podobno je znaten napredek pri uvajanju strukturnih reform na področju obdavčevanja, prožnosti trga, zmanjševanja administrativnih ovir in birokracije ter konsolidacije bilanc stanja podjetij pripomogel k stabilizaciji zaupanja vlagateljev.

Poleg tega naj bi izvoz blaga (nafte, kmetijskih in farmacevtskih izdelkov), predvsem v evropske države (skoraj 60 %), ponovno pridobil zagon zaradi postopnega okrevanja zunanjega povpraševanja. Ker je Grčija le malo neposredno izpostavljena ameriškemu trgu, tveganja, povezana z dodatnimi carinami, ležijo bolj v okrevanju njenih glavnih evropskih partnerjev, ki so bolj izpostavljeni, zlasti Italije in Nemčije. Na področju storitev bo gospodarstvo še naprej imelo koristi od trdnosti turističnega sektorja, ki je leta 2025 še naprej dosegal rekordne rezultate. Pri konstantnih cenah so se prihodki iz turizma med januarjem in avgustom 2025 v primerjavi z letom 2024 povečali za 8,9 %, kljub zmernejši rasti števila mednarodnih prihodov (4,1 % v primerjavi s povprečjem 16 % v istem obdobju leta 2024). Nazadnje, Grčija je svetovna vodilna sila na področju pretovarjanja, in ker se dobavne verige regionalizirajo, se bo vloga vzhodnega Sredozemlja kot vozlišča za regionalno trgovino še okrepila. Novembra 2025 so Huti po premirju v Gazi napovedali prekinitev svojih napadov v Rdečem morju. Umirjanje napetosti v regiji bi lahko privedlo do postopne vrnitve pomorskega prometa prek Sueškega prekopa in bi zato koristilo grški ladijski plovbi, na katero je v zadnjih letih vplivalo preusmerjanje ladij okoli Rta dobrega upanja. Vendar pa je stabilnost razmer v Rdečem morju še vedno izredno krhka, kar kratkoročno zavira vrnitev prometa v prejšnje stanje.

Javne finance se še naprej izboljšujejo, vendar ostajajo zunanja neravnovesja visoka

Čeprav je delež grškega javnega dolga še vedno najvišji v Evropski uniji, se še naprej znižuje in srednjeročno predstavlja omejena finančna tveganja. Ugodna struktura dolga (ki ga večinoma imajo javni upniki, z nizkimi fiksnimi obrestnimi merami in dolgimi roki zapadlosti) je v zadnjih letih ublažila vpliv zaostrovanja denarne politike in zmanjšala razlike v donosih v primerjavi z drugimi državnimi obveznicami. Marca 2025 je bila agencija Moody’s zadnja med večjimi bonitetnimi agencijami, ki je dvignila bonitetno oceno Grčije na naložbeno stopnjo, s čimer jo je prvič od leta 2010 izvzela iz špekulativne kategorije, v nasprotju z drugimi vodilnimi agencijami, ki so ta korak naredile že leta 2023. Poleg tega država od leta 2022 beleži primarni presežek, ki naj bi po vladni navzgor usmerjeni reviziji za leto 2025 na 3,6 % BDP leta 2026 presegel 2 % BDP. Nadpovprečno izpolnjevanje prihodkov je omogočila zlasti izvedba reform, usmerjenih v zmanjšanje davčnih goljufij in povečanje prispevkov za socialno varnost v povezavi z dinamiko trga dela. Pričakuje se, da se bo ta pozitivni trend nadaljeval kljub slabšemu proračunskemu saldu zaradi uvedbe ekspanzivnih ukrepov, namenjenih predvsem podpori kupne moči gospodinjstev, katerih stroški so za leto 2026 ocenjeni na 1,8 milijarde EUR (0,7 % BDP). Hkrati so znatne denarne rezerve vlade (ki predstavljajo več kot 15 % BDP) omogočile predčasno odplačilo posojil iz Evropskega mehanizma za stabilnost 10 let pred prvotnim rokom zapadlosti leta 2041, določenim v prvem načrtu finančne pomoči. Zmanjšanje njenih finančnih potreb (pod 8 % BDP v letu 2025) in nizko tveganje refinanciranja zmanjšujeta likvidnostno tveganje. Poleg tega se bančni sistem bliža koncu dolgega procesa celjenja ran, ki jih je pustila evrska kriza. Delež neplačljivih posojil (NPL), ki je konec leta 2020 dosegel 30 %, je od konca leta 2024 pod 3 % in se postopoma približuje evropskemu povprečju 2 %.

Pričakuje se, da se bo primanjkljaj na tekočem računu postopoma zmanjševal, vendar bo zaradi večjih naložb (tako javnih kot neposrednih tujih naložb), ki bodo povzročile povečanje uvoza, ostal visok. Močno domače povpraševanje, tako po potrošnji kot po naložbah, bo ohranilo trgovinski primanjkljaj (15 % BDP v letu 2024) zaradi odvisnosti države od uvoza predelanih izdelkov. Vendar pa naj bi prevladujoče zmanjšanje stroškov uvoza surovin, postopno okrevanje evropskih gospodarstev in nakopičeni napredek pri konkurenčnosti v zadnjem desetletju pripomogli k izboljšanju trgovinske bilance. Poleg tega država izkorišča presežek v bilanci storitev (skoraj 10 % BDP v letu 2024), ki ga poganjajo povečani prihodki iz turizma, vendar ga delno zmanjšujejo dejavnosti pomorskega prevoza, na katere še vedno vplivajo motnje v prometu v Rdečem morju.

Politična stabilnost in nenehen dialog s Turčijo, vendar napetosti ostajajo

Premier Kyriakos Mitsotakis si je na volitvah junija 2023 zagotovil drugi mandat in udobno večino. Njegova desnosredinska, liberalna stranka Nova demokracija (ND) je zmagala s 40,6 % glasov in osvojila 158 od 300 sedežev v parlamentu, zahvaljujoč 50 dodatnim sedežem, dodeljenim večini.  Opozicijske stranke so ostale oslabljene in razdrobljene, zlasti levica Syriza, ki je zabeležila najslabši rezultat glavne opozicijske stranke v sodobni grški demokraciji (17,8 % glasov). Čeprav stranka ND ni dosegla pričakovanih rezultatov, se je njena prevlada na grški politični sceni potrdila na evropskih volitvah junija 2024, ko je pred svojim glavnim nasprotnikom, stranko Syriza, dosegla prednost več kot 13 %. Kljub razkritju korupcijskega škandala, povezanega z zlorabo evropskih kmetijskih subvencij med letoma 2016 in 2023, bo pomanjkanje verodostojne opozicije vladi omogočilo, da ostane na oblasti do naslednjih splošnih volitev, ki so predvidene za sredino leta 2027. Vlada bo tako lahko nadaljevala z izvajanjem programa reform in modernizacije, ki ga podpira EU (elektrifikacija avtomobilskega parka, digitalizacija javnih storitev, izboljšanje usposobljenosti delovne sile, energetska učinkovitost stanovanj). Železniška nesreča v Tempiju leta 2023 in zaporedni veliki požari sta izboljšanje infrastrukture in upravljanje civilne zaščite uvrstila med njene dve prednostni nalogi. Poleg tega bi se morala vlada osredotočiti na izboljšanje življenjskega standarda prebivalstva, da bi odgovorila na skrbi svojih državljanov.

Na geopolitičnem področju se uvajajo diplomatske pobude za ublažitev napetosti s Turčijo prek rednih srečanj med voditelji in politiki. Pogovori se nanašajo na dolgotrajne ozemeljske spore v Egejskem morju in vzhodnem Sredozemlju, ki sta bogata z neizkoriščenimi energetskimi viri. Hitri humanitarni ukrepi Grčije za pomoč Turčiji po smrtonosnem potresu februarja 2023 so pripomogli k ponovni vzpostavitvi odnosov med državama. Turčija je sledila temu zgledu in ponudila pomoč tudi Grčiji pri boju proti uničujočim požarom poleti 2024. Ta pripravljenost na sodelovanje se je pokazala že decembra 2023 ob obisku turškega predsednika v Atenah, ki se je zaključil s podpisom dvostranskih sporazumov na številnih področjih, vključno s turizmom (podaljšanje turških turističnih vizumov), gospodarstvom (zaveza, da bosta podvojili trgovinsko izmenjavo na 10 milijard USD) in migracijami. Skupno članstvo v Natu in toplejši odnosi z ZDA na obeh straneh omejujejo tveganje za konflikt. Kljub tekočemu dialogu med državama napredek ostaja postopno, napetosti pa ostajajo zaradi ponavljajočih se zahtev Turčije po izkoriščanju plinskih virov v vzhodnem Sredozemlju in ločitvi Turške republike Severnega Cipra od Republike Ciper, ki je edina država, ki jo priznava mednarodna skupnost. Poleg tega bi lahko konflikt na Bližnjem vzhodu ogrozil zbliževanje, glede na različne stališča. Odločenost Grčije, da nadaljuje z izvajanjem projekta »Great Sea Interconnector«, projekta pomorske elektroenergetske povezave s Ciprom in kasneje z Izraelom, je ponovno sprožila turške zahteve v vzhodnem Sredozemlju. Srečanje grško-turškega sveta za sodelovanje na visoki ravni, ki je bilo prvotno načrtovano za začetek leta 2025, je bilo večkrat preloženo.

Plačilo

Grška podjetja v domačih in mednarodnih transakcijah uporabljajo menice in zadolžnice. V primeru neplačila mora javni notar v dveh delovnih dneh od datuma zapadlosti sestaviti protest, ki potrjuje neplačano menico.

Podobno se v mednarodnih poslih še vedno pogosto uporabljajo čeki. V domačem poslovnem okolju pa se čeki običajno manj uporabljajo kot plačilno sredstvo, temveč bolj kot kreditno sredstvo, kar omogoča določanje zaporednih rokov zapadlosti plačil. Zato je običajna in razširjena praksa, da več upnikov indosira preddatirane čeke. Poleg tega se lahko proti izdajateljem neplačanih čekov sproži kazenski pregon, če je vložena pritožba.

Zaveznice (hyposhetiki epistoli) so še eno plačilno sredstvo, ki ga grška podjetja uporabljajo v mednarodnih transakcijah. Gre za pisno potrditev obveznosti plačila, ki jo izdaja banka stranke v korist upnika in s katero se izdajatelj zavezuje, da bo upniku plačal na pogodbeno določen datum. Čeprav so obveznice dovolj učinkovit instrument, saj predstavljajo jasno priznanje dolga s strani kupca, se ne štejejo za menice in zato ne sodijo v področje uporabe »zakona o menicah«.

Bančna nakazila prek sistema SWIFT, ki so v grških bančnih krogih dobro uveljavljena, se uporabljajo za poravnavo vse večjega deleža transakcij in ponujajo hiter ter varen način plačila. Tudi bančna nakazila v okviru SEPA postajajo vse bolj priljubljena, saj so hitra, varna in jih podpira bolj razvita bančna mreža.

Leta 2015 je Grčija uvedla omejitve za pretok kapitala iz države. Vsa plačila v tujino potekajo po posebnem postopku, nadzorujejo pa jih banke in Ministrstvo za finance, pri čemer veljajo omejitve glede zneska in narave nakazila.

Izterjava dolgov

Faza sporazumnega reševanja

Preden se začne postopek pred pristojnim sodiščem, je alternativa za izterjavo dolga poskus dogovora z dolžnikom o načrtu poravnave. Najugodnejši dogovor se običajno doseže s pogajanji.

Postopek izterjave se začne s pošiljanjem dolžniku zadnjega opomina za plačilo prek priporočene pošte, v katerem se ga opozori na njegove plačilne obveznosti, vključno z morebitnimi zamudnimi obrestmi, kot so bile pogodbeno dogovorjene – ali, če te niso bile dogovorjene, z obrestmi, ki se obračunavajo po zakonski obrestni meri. Obresti se obračunavajo od dneva, ki sledi datumu plačila, določenemu v računu ali poslovnem sporazumu, po obrestni meri, ki je, če se stranke ne dogovorijo drugače, enaka obrestni meri za refinanciranje Evropske centralne banke, povečani za sedem odstotnih točk.

Sodni postopki

Pospešeni postopki

Redni postopki

Če upniki nimajo pisnega in jasnega priznanja neplačila s strani dolžnika ali če je terjatev sporna, je edina preostala možnost pridobiti vabilo v okviru rednega postopka. Upnik vloži tožbo pri sodišču, ki jo v 60 dneh vroči dolžniku. Obravnava se določi najmanj osemnajst mesecev kasneje. Grška zakonodaja sodišču omogoča, da izda zamudno sodbo, če tožena stranka ne vloži odgovora na tožbo. Od leta 2016 se je postopek tožbe spremenil in zdaj temelji izključno na dokumentaciji, predloženi v podporo terjatvi.

0

Izvršba sodne odločbe

Izvršba domače odločbe se lahko začne, ko ta postane pravnomočna. Če dolžnik ne izpolni sodbe, se ta izvrši neposredno z rubežem dolžnikovega premoženja.

Za tuje sodbe, izdane v državi članici EU, je Grčija sprejela ugodne pogoje izvršbe, kot so plačilni nalogi EU ali evropski izvršilni nalog. Sodbe, izdane v državah zunaj EU, se avtomatično izvršijo v skladu s sporazumi o vzajemni izvršbi. Če sporazum ne obstaja, se izvede postopek exequatur.

Stečajni postopki

POSTOPKI PRESTRUKTURIRANJA

Namen tega postopka je pomagati dolžniku pri ponovni vzpostavitvi njegove kredibilnosti in sposobnosti preživetja ter nadaljevanju poslovanja po stečaju. Dolžnik se s svojimi upniki dogovori o sporazumu. Med tem postopkom se lahko zahtevki in izvršilni ukrepi proti dolžniku začasno ustavijo, vendar bo sodišče imenovalo upravitelja, ki bo nadzoroval dolžnikovo premoženje in poslovanje. Proces reorganizacije se začne s tem, da dolžnik sodišču predloži načrt, ki so ga pripravili strokovnjaki; sodišče opravi sodno presojo predlaganega načrta, medtem ko sodno imenovani mediator oceni pričakovanja upnikov. Načrt se lahko potrdi šele po odobritvi upnikov, ki predstavljajo 60 % skupnega dolga. (60 % ni vedno veljavno, odvisno od primera in odobritve banke).

LIKVIDACIJA

Postopek se začne s predlogom za stečaj, ki ga vloži dolžnik ali upnik. Sodišče imenuje upravitelja takoj, ko so dolgovi preverjeni. Poleg tega bo skupina upnikov (trije člani, ki zastopajo vsako skupino upnikov) zadolžena za nadzor postopka, ki se zaključi, ko se razdelijo iztržki od prodaje premoženja podjetja.

0

Zadnja posodobitev: november 2025