Nemčija
Italija
Bosna in Hercegovina
Slovenija
Madžarska
AvstrijaNadaljnja močna rast v letu 2025
V letu 2025 naj bi rast ostala močna in presegla povprečje evroobmočja. Podpirali jo bodo tako nedavni vstop v schengensko območje in uvedba evra leta 2023 kot tudi nadaljnje črpanje sredstev EU (10 milijard EUR za obdobje 2021–2026, približno 12 % BDP, od česar je bilo porabljenih le 30 %). Zasebna potrošnja naj bi ostala pomemben dejavnik rasti, podprta z močnim trgom dela (stopnja brezposelnosti je novembra 2024 znašala 5 %). Čeprav upočasnjena inflacija krepi kupno moč gospodinjstev, bi lahko pričakovano zvišanje cen energije na začetku leta umirilo rast realnih dohodkov. Turizem (25 % BDP) se bo še naprej krepil z razširitvijo letalskih povezav, zlasti z uvedbo osmih novih mednarodnih prog s strani Hrvaških letalskih linij. Fiskalna politika, sprejeta za leto 2025, bo odločno ekspanzivna in bo temeljila na 10,2-odstotnem povečanju porabe, katerega namen je spodbuditi rast ter okrepiti socialne in demografske politike. Medtem pa se, čeprav se evropska monetarna politika sprošča, pričakuje, da bo njen vpliv na gospodarsko dejavnost v celoti občutiti šele od leta 2026 naprej.
Rast bodo podpirale tudi naložbe, zlasti v gradnjo turističnih kompleksov, prometno infrastrukturo, diverzifikacijo virov energije in proizvodnjo avtomobilskih delov. Hrvaška namerava v desetih letih vložiti 6 milijard evrov v modernizacijo polovice svojega železniškega omrežja. Ta obsežen projekt bo spodbudil gospodarstvo z izboljšanjem dostopnosti in spodbujanjem bolj trajnostnega prevoza. Oživitev predelovalne industrije (20 % BDP) bo spodbudil projekt Rimac Campus v Kerestincu, v bližini Zagreba. Naložba podjetja Rimac Automobili v višini 300 milijonov evrov bo ustvarila velik kompleks za razvoj in proizvodnjo električnih avtomobilov, ki bo zaposloval 2.500 ljudi. Partnerstvo z BMW na področju visokonapetostnih baterij poudarja velik potencial v najsodobnejši industriji električnih avtomobilov v prihodnjih letih. Vendar se država sooča z neugodnimi demografskimi razmerami in nizko ravnjo vlaganj v raziskave in razvoj, kar bi lahko ogrozilo njene dolgoročne možnosti rasti.
Socialni izdatki in javne naložbe povečujejo primanjkljaj
Po skromnem primanjkljaju, zabeleženem v letu 2023, se pričakuje, da se bodo javne finance v letih 2024–2025 še naprej poslabševale, predvsem zaradi povečanih javnih naložb, socialnih izdatkov in izvedbe plačne reforme v javnem sektorju. Kljub temu naj bi se javni dolg še naprej zmanjševal zaradi močne rasti in optimalne uporabe evropskih sredstev. Vlada namerava od leta 2025 uvedbo ukrepov za fiskalno konsolidacijo s postopno odpravo subvencij za energijo in ponovno uvedbo prispevkov za zdravstveno zavarovanje za mlade delavce.
Saldo tekočega računa naj bi ostal blizu ravnovesja. Struktura tekočega računa kaže znaten kronični trgovinski primanjkljaj, ki ga izravnava velik presežek v storitvah, zahvaljujoč prihodkom iz turizma. Neposredne tuje naložbe (FDI), predvsem iz Evropske unije, ostajajo bistveni steber zunanjega financiranja, pri čemer so najbolj koncentrirane v finančnih storitvah (25 %), predelovalni industriji (18 %) in nepremičninah (17 %). Država je manj ranljiva kot druge države EU glede na verjetno povečanje ameriških carin na evropski izvoz v letu 2025. To je posledica majhnega deleža izvoza blaga, namenjenega v ZDA, in dejstva, da sektor storitev prispeva k rasti v veliko večji meri kot industrijski sektor. Od vstopa v evroobmočje leta 2023 Hrvaška izkorišča dostop do skupnih deviznih rezerv ECB, kar je znatno okrepilo njeno finančno zmogljivost.
Napeto lokalno politično ozračje
Na parlamentarnih volitvah aprila 2024 je desnosredinska konzervativna stranka Hrvaška demokratska zveza (HDZ) pod vodstvom predsednika vlade Andreja Plenkovića ohranila svoj prevladujoči položaj kljub manjšemu izgubljenemu številu sedežev (61 sedežev v primerjavi s prejšnjimi 66 od možnih 151). HDZ je oblikovala koalicijo s skrajno desničarskim Domovinskim gibanjem (14 sedežev), da bi Plenkoviću omogočila tretji mandat, medtem ko je levosredinska opozicija v okviru visoke volilne udeležbe zabeležila napredek. Politično ozračje bo ostalo napeto, saj je bil 12. januarja 2025 Zoran Milanović z veliko večino ponovno izvoljen za predsednika republike, potem ko je osvojil 75 % glasov. Ta prepričljiva zmaga kaže na polarizacijo v državi in na zapleteno sobivanje med Milanovićem iz Socialdemokratske stranke, ki zagovarja populistična in nacionalistična stališča ter je kritičen do EU in NATA, ter Plenkovićem, ki je trdno proevropsko usmerjen. Kljub temu ostaja vloga predsednika omejena in ima bolj protokolarno kot izvršilno funkcijo. Njihove ideološke razlike, zlasti na področju zunanje politike in podpore Ukrajini, se kažejo v pogostih javnih nesoglasjih. Naslednje parlamentarne volitve so predvidene za leto 2028, razen v primeru predčasnega razpusta parlamenta.
Na socialnem področju se država sooča z velikimi demografskimi izzivi, saj se prebivalstvo hitro stara, hkrati pa prihaja do znatnega odseljevanja usposobljenih mladih. Vlada je napovedala ukrepe za spodbujanje rodnosti, vključno s podvojitvijo družinskih dodatkov. Na področju zunanje politike ima Hrvaška mejne spore z več sosedami, zlasti s Slovenijo glede Piranskega zaliva in s Srbijo glede meje ob Donavi. Država ostaja razdeljena tudi glede podpore Ukrajini, saj je predsednik Milanović nedavno zavrnil odobritev hrvaške udeležbe v natovski misiji usposabljanja za Ukrajino.