Irska

Evropa

BDP na prebivalca ($)
$103465.9
Število prebivalcev (v letu 2021)
5,3 milijona

Ocenjevanje:

Tveganje države
A3
Poslovno okolje
A1
Prejšnje
A3
Prejšnje
A1
This content has been automatically translated. It may not be as accurate as the original.

suggestions

Povzetek

Prednosti

  • Prožni trgi dela in blaga
  • Ugodno poslovno okolje, privlačna davčna ureditev
  • Prisotnost multinacionalk, zlasti iz Združenih držav Amerike (predstavljajo okoli 25 % zaposlenosti v nefinančnem poslovnem sektorju)
  • Prisotnost (prek multinacionalk) v sektorjih z visoko dodano vrednostjo, vključno s farmacevtsko industrijo, informacijsko tehnologijo in medicinsko opremo

Slabosti

  • Majhno odprto gospodarstvo; odvisno od gospodarskih razmer ter carinskih in davčnih ureditev v Združenih državah Amerike in Evropi, zlasti v Združenem kraljestvu
  • Občutljivo na spremembe poslovnih strategij in dejavnosti tujih podjetij
  • Strukturno pomanjkanje stanovanj in infrastrukture za podporo nedavni rasti prebivalstva
  • Raven zadolženosti zasebnih podjetij in finančnega sektorja je še vedno visoka in občutljiva na pretrese

Blagovne izmenjave

Izvoz blaga kot % celotnega

Združene države Amerike
33%
Nizozemska
10%
Velika Britanija
9%
Nemčija
9%
Belgija
8%

Uvoz blaga kot % celotnega

Velika Britanija 17 %
17%
Združene države Amerike 17 %
17%
Francija 11 %
11%
Nemčija 10 %
10%
Kitajska 7 %
7%

Pregled

To poglavje je dragoceno orodje za finančne direktorje podjetij in vodje kreditnih služb. Zagotavlja informacije o praksah plačevanja in izterjave dolgov, ki se uporabljajo v državi.

Dejavniki, ki spodbujajo močno rast BDP

Irska gospodarstvo naj bi se v letu 2025 pospešilo po rahlem izboljšanju v letu 2024 (+1,2 % v letu 2024 po -5,5 % v letu 2023), podprto z velikodušnim proračunom, ki spodbuja tako zasebno kot javno porabo. Stabilna in nizka stopnja brezposelnosti ter rastoče realne plače – skupaj s spodbujevalnimi davčnimi ukrepi – bodo dodatno spodbudile potrošnjo gospodinjstev. Zasebne naložbe in potrošnja gospodinjstev bodo imele koristi tudi od nadaljnjih znižanj obrestnih mer s strani Evropske centralne banke in Banke Anglije, kar bo olajšalo finančne pogoje. Proračun za leto 2025 vključuje povečanje tako tekočih odhodkov kot tudi naložb (zdravstvo, infrastruktura in stanovanjska gradnja), kar naj bi dodatno podprlo rast.

Vendar pa zunanja tveganja ostajajo. Tesne povezave Irske z ameriškim gospodarstvom – tako neposredno prek prisotnosti multinacionalk kot tudi prek turizma – jo izpostavljajo morebitnim spremembam v ameriški politiki, zlasti če bodo izolacionistične težnje pridobile na moči. Hkrati bi lahko počasno okrevanje evropskega gospodarstva predstavljalo izziv za irski izvoz, kar bi ustvarilo bolj negotovo ozadje za gospodarstvo, čeprav domače povpraševanje ostaja ključni gonilnik rasti.

Število stečajev podjetij se je v zadnjih letih močno povečalo, in sicer za skoraj 30 % letno tri leta zapored. Doslej se je ta trend osredotočal na mala in mikro podjetja, zlasti v gostinskem sektorju. Čeprav se pričakuje, da se bo tempo rasti upočasnil, ostaja nadaljnje povečanje števila stečajev najverjetnejši scenarij za leto 2025.

Širokoprstni proračun ne spreminja javnega presežka

Leto 2025 bo na Irskem verjetno še eno leto s pozitivnim javnim saldom, čeprav se pričakuje, da se bo presežek zmanjšal v primerjavi z vrhuncem iz leta 2024, saj se bodo v skladu z nedavnim proračunom povečale vladne porabe. Vendar bodo visoki davčni prihodki – podprti z odporno gospodarstvom in nizko stopnjo brezposelnosti – še naprej podpirali fiskalno stabilnost. Kljub povečanju javnih izdatkov bodo ti trdni viri prihodkov vladi omogočili ohranjanje finančne trdnosti, medtem ko naj bi se javni dolg še naprej zmanjševal.

Predvideva se, da bo presežek na tekočem računu Irske v letu 2025 ostal pozitiven, v veliki meri podprt z močnim saldom blaga. Vendar pa ostaja zelo občutljiv na zunanja tveganja, zlasti na izolacionistične politike ZDA in možnost uvedbe novih carin za EU, kar bi lahko motilo dinamiko trgovine. Pričakuje se, da bo bilanca storitev ostala blizu ravnovesja, pri čemer bo zaradi transakcij z intelektualno lastnino multinacionalk še naprej prihajalo do nihanj. Medtem pa strukturni primanjkljaj v bilanci dohodkov ostaja zaradi znatnega vračanja dobičkov multinacionalk v matične države.

Čeprav multinacionalke še naprej igrajo ključno vlogo v irskem gospodarskem prostoru, njuni davčni prispevki in prisotnost v irski trgovini ostajata ključna ranljivost, saj sta močna proračunska bilanca in bilanca tekočega računa vlade v veliki meri odvisni od teh prihodkov.

Splošne volitve so prinesle nadaljnjo stabilnost

Predčasne splošne volitve novembra 2024 so prinesle podobno vladno koalicijo pod vodstvom predsednika vlade Michaela Martina, v kateri sta stranki Fianna Fáil in Fine Gael s podporo sedmih neodvisnih poslancev (skupaj 93 sedežev od 174). Sinn Féin, levičarska stranka, ki zagovarja irsko neodvisnost, je dobila dva sedeža več kot na volitvah leta 2020, vendar je prejela manjši delež glasov prve izbire in se je odrezala znatno slabše, kot so napovedovale ankete še na začetku lanskega leta. Stanovanjska problematika, zdravstvo in življenjski stroški so bile glavne teme, ki so jih izpostavili volivci.

Poleg izboljšanja zdravstvenih storitev in stanovanjskih razmer je povečanje izdatkov za obrambo pomembna tema za novo vlado v letu 2025, saj potekajo pogovori tako z EU kot z Združenim kraljestvom o tem, kako izboljšati obrambne zmogljivosti Irske. Kljub večjemu poudarku na obrambi v bližnji prihodnosti še vedno ni verjetno, da bi se Irska pridružila Natu.

Prakse plačil in izterjave

To poglavje je dragoceno orodje za finančne direktorje podjetij in vodje kreditnih služb. Zagotavlja informacije o praksah plačil in izterjave dolgov, ki se uporabljajo v državi.

Plačilo

Čeki se še vedno uporabljajo za domače in mednarodne poslovne transakcije, vendar se pri mednarodnih transakcijah raje uporabljajo menice skupaj z akreditivi. Bančna nakazila so pogosta, pri čemer se redno uporabljajo SWIFT-nakazila. Tudi direktne obremenitve in trajni nalogi postajajo vse bolj priznani kot učinkovita plačilna metoda in so še posebej uporabni za domače transakcije. Odstop računa se sprejema tako pred kot po dobavi blaga in/ali storitev.

Izterjava dolgov

Če ni posebne klavzule o obrestih, je obrestna mera, ki velja za trgovinske pogodbe, sklenjene po 7. avgustu 2002 (Uredba št. 388 iz leta 2002), je referenčna obrestna mera (obrestna mera za refinanciranje Evropske centralne banke, veljavna pred 1. januarjem ali 1. julijem zadevnega leta), povečana za sedem odstotnih točk, ki se na pogodbe uporablja prek odstotka, izračunanega za vsak dan zamude. Pri terjatvah, ki presegajo 1.270 €, se dolžnikom lahko zagrozi z »zakonskim pozivom« k likvidaciji (zaprtju) njihovega podjetja, če ne poravnajo plačila ali se ne dogovorijo o sprejemljivih pogojih v treh tednih po prejemu zakonskega poziva k plačilu (»21-dnevni rok«).

Faza sporazumnega reševanja

Postopek izterjave dolgov se običajno začne s pošiljanjem zahtevka za plačilo dolžniku, čemur sledi vrsta nadaljnje pisne korespondence, telefonskih klicev, osebnih obiskov in sestankov z dolžnikom. Če se stranki ne moreta sporazumno dogovoriti, lahko upnik začne sodni postopek.

Sodni postopki

Če tožena stranka v predpisanem roku ne odgovori na sodno vabilo (bodisi na polno ali skrajšano vabilo pred Višjim sodiščem, civilno tožbo pred Okrožnim sodiščem ali civilno vabilo pred Okrajnim sodiščem), lahko upnik na podlagi predložitve izjave o dolgu brez sodne obravnave pridobi sodbo v odsotnosti. Izjava o dolgu je zaprisežena izjava, ki utemeljuje neporavnani znesek in razlog za terjatev. Njen podpis mora overiti notar ali irski konzularni urad. Višina zadevne terjatve določa pristojno sodišče: najprej okrožno sodišče, nato okrajno sodišče, za terjatve, ki presegajo 38.092,14 €, pa višje sodišče v Dublinu, ki ima neomejeno pristojnost za obravnavanje civilnih in kazenskih zadev ter za presojanje ustavnosti zakonov, ki jih sprejme parlament (Oireachtais), v prvi stopnji.

Pospešeni postopek 

Na katerem koli od treh sodišč je mogoče, če je dolg gotov in nesporen, pri pristojnem sodišču zaprositi za hitro skrajšano sodbo.

Okrožno sodišče: zneski do 6.348 EUR

Pri spornih dolgovih se dolžniku vroči civilna vabljenica, v kateri so v uvodnem delu sodnega postopka navedeni zahtevek in domnevno dolgovani znesek. Dolžnik nato vloži obvestilo o nameri, da se bo branil, s čimer navede, da namerava zadevo izpodbijati, nato pa sodišče določi datum obravnave. Zadevo obravnava sodnik, ki odloči, ali bo izdal sklep o sodbi (dekret).

0

V tem primeru se dolžniku izroči civilni poziv, na katerega dolžnik vloži uradno izjavo o nameri, da se bo udeležil obravnave. Dolžnik nato s predložitvijo zahtevka za podrobnosti uradno zaprosi za informacije o terjatvi, ki jih posreduje upnik. Dolžnik mora v predpisanem roku predložiti odgovor na tožbo. Upnik nato dolžniku pošlje uradno obvestilo o datumu obravnave. Na tej obravnavi vsaka stranka zagovarja svoj primer, sodnik pa izreče odločbo.

Višje sodišče: za zneske, višje od 38 093 EUR

Višje sodišče: zneski nad 38 093 EUR

Pred Višjim sodiščem se dolžniku vroči skrajšani poziv, na katerega dolžnik nato vloži izjavo o udeležbi. Upnik vloži zahtevo za izdajo sodbe pri sodnem tajniku Višjega sodišča v obliki predloga, utemeljenega s prisego. Dolžnik lahko na zahtevek odgovori s prisego. Če je sodni tajnik prepričan, da je dolg zapadel in dolgovan, se odobri izdaja pravnomočne sodbe. Če pa sodni tajnik ugotovi, da dolžnik uveljavlja utemeljen spor, se zadeva napoti na polno obravnavo. Med polno obravnavo se vsebina zadeve obravnava bodisi na podlagi ustnih dokazov bodisi na podlagi pisnih izjav. Zadevo obravnava Višje sodišče in izda odločbo.

Gospodarsko sodišče – posebni oddelek Višjega sodišča, ustanovljen leta 2004 – je pristojno za obravnavo gospodarskih sporov, katerih vrednost presega 1 milijon evrov, vpisanih na gospodarski seznam, ali zadev v zvezi z intelektualno lastnino, ter lahko zagotovi ustrezno in hitro obravnavo predloženih zadev. Po presoji gospodarskega sodnika se lahko postopek prekine za največ 28 dni, da se strankam omogoči uporaba alternativnih načinov reševanja sporov, kot sta poravnava ali mediacija.

Pridobitev sodbe običajno traja eno leto. Vendar se ta rok lahko podvoji, če je potrebna prisilna izvršba. Pritožbeni postopki pred Vrhovnim sodiščem lahko trajajo dodatna tri leta.

0

Izvršba sodne odločbe

Sodba je izvršljiva takoj, ko postane pravnomočna. Če dolžnik ne izpolni sodbe, lahko upnik zaprosi pristojno sodišče, da odredi izvršbo v obliki rubeža in prodaje dolžnikovega premoženja s strani sodnega izvršitelja. Obstaja tudi možnost izterjave dolga prek tretje osebe, ki dolguje denar dolžniku (odredba o rubežu).

Pri tujih sodnih odločbah je izvršba odvisna od tega, ali je bila odločba izdana v državi članici EU ali v državi zunaj EU. V prvem primeru je Irska sprejela izvršilne mehanizme, kot sta plačilni nalog EU ali evropski izvršilni nalog, kadar je terjatev nesporna.

0

Stečajni postopki

0

IZVENSODNI POSTOPKI

Lahko potekajo neformalna pogajanja, vsak sporazum pa morajo soglasno sprejeti vsi upniki.

0

PREGLED

Preiskovalni postopek je irski pravni postopek, s katerim se pridobi sodna zaščita za pomoč pri preživetju družbe; družba se nato lahko prestrukturira z odobritvijo Vrhovnega sodišča. Postopek traja največ 100 dni, v katerih sodno imenovani uradnik (preiskovalec) prevzame nadzor nad družbo in jo upravlja tako, da lahko družba nadaljuje s poslovanjem. Postopek lahko sproži družba, njeni direktorji ali eden od njenih upnikov. Ko je preiskovalec imenovan, se proti podjetju ne smejo začeti nobeni postopki. Njegove naloge so preučiti poslovanje podjetja in oblikovati predloge za njegovo preživetje. Preiskovalec mora oblikovati predloge za kompromis ali dogovor, da se omogoči preživetje zadevnega subjekta kot delujočega podjetja. Te predloge lahko sprejmejo upniki, vendar jih mora potrditi sodišče.

STEČAJ

Postopek se sproži v okviru zavarovanih upnikov in zagotavlja okvir, v katerem lahko ti ukrepajo za uveljavitev svojih zavarovalnih pravic. Stečajnega upravitelja za družbo imenuje bodisi imetnik obveznice bodisi sodišče, da prevzame nadzor nad premoženjem družbe z namenom zagotoviti poplačilo dolga do imetnika obveznice, bodisi s prejemanjem prihodkov bodisi z unovčenjem vrednosti obremenjenega premoženja.

LIKVIDACIJA

Končni postopek, s katerim se družba likvidira in razpusti; ta postopek vodi likvidator, ki prevzame premoženje in razporedi iztržek od njegove prodaje v skladu s prednostnim vrstnim redom poplačila. Likvidator mora prav tako preiskati ravnanje direktorjev družbe in pripraviti poročilo za Urad direktorja za izvrševanje korporativnega prava (ODCE). Glede na mnenje tega urada se od likvidatorja lahko zahteva tudi, da sproži postopek za omejitev pooblastil proti enemu ali več direktorjem. Postopek lahko sproži pristojno sodišče (sodna likvidacija), upniki (prostovoljna likvidacija na zahtevo upnikov) ali dolžniki (prostovoljna likvidacija na zahtevo članov).

Zadnja posodobitev: marec 2025