Italija

Rast, ki jo poganjajo naložbe in zasebna potrošnja

Pričakuje se, da se bo italijansko gospodarstvo v letu 2026 še naprej zmerno okrevalo. Rast bo ponovno poganjalo predvsem domače povpraševanje. Naložbe bodo ostale močne zaradi postopnega izboljšanja finančnih razmer, vendar bodo še naprej podvržene negotovosti, ki bremeni svetovno trgovinsko in geopolitično okolje. Rast naj bi v letu 2026 še posebej spodbudilo izplačevanje evropskih sredstev v okviru Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, če bo vladi uspelo ta sredstva učinkovito izkoristiti. Ta sredstva bodo podprla gradbeništvo, natančneje infrastrukturo, in delno nadomestila upad v stanovanjskem sektorju, povezan z iztekom veljavnosti „Superbonusa“ (subvencij, uvedenih leta 2020 za obnovo stavb z namenom izboljšanja njihove energetske učinkovitosti). Ta sredstva znašajo 194 milijard EUR, od tega 72 milijard EUR nepovratnih sredstev in 123 milijard EUR posojil. Po odobritvi osmega obroka decembra 2025 je Italija prejela 79 % skupnega zneska, kar je bilo precej nad evropskim povprečjem 60 %, vendar je bilo do konca novembra 2025 porabljenih le 52 %. Drugič, potrošnja gospodinjstev bo pozitivno prispevala k rasti zaradi povečanja kupne moči, ki ga poganjata trden trg dela in zmerna inflacija. Do konca leta 2025 se je stopnja brezposelnosti znižala na 5,6 %, kar je najnižja raven v zgodovini. Povišanja plač, dogovorjena v kolektivnih pogodbah, so v letu 2025 v povprečju znašala 3,1 %, kar je ponovno preseglo inflacijo in s tem prispevalo k povečanju realnega razpoložljivega dohodka, ki se od leta 2025 pospešeno povečuje. Kljub tem povečanjem so realne plače septembra 2025 ostale za 8,8 % nižje od ravni iz januarja 2021. Proračun za leto 2026 je zlasti znižal mejno stopnjo za drugi razred lestvice davka na dohodek (med 28.000 EUR in 50.000 EUR) s 35 % na 33 %, potem ko je že leta 2025 združitev prvih dveh razredov postala trajna. Kljub temu se je stopnja varčevanja gospodinjstev še naprej povečevala in v tretjem četrtletju leta 2025 dosegla 14,1 % razpoložljivega dohodka (v primerjavi s povprečjem 11 % med letoma 2015 in 2019), kar odraža nadaljnjo zadržanost pri potrošnji. Obseg maloprodajne prodaje se je od konca leta 2023 stabiliziral na ravni, ki je za približno 4 % nižja od ravni pred pandemijo.

Zunanje povpraševanje se bo nekoliko okrepilo, vendar bo to še vedno izravnano z bolj trajnim povečanjem uvoza. Izvoz storitev naj bi ostal živahen, zlasti zaradi turističnega povpraševanja, ki še naprej kaže vzpon, čeprav počasneje kot v prejšnjih letih. Leta 2025 je število prihodov tujih turistov v turistične nastanitve zabeležilo letno rast okoli 1 %, po 9 % v letu 2024 in 23 % v letu 2023. Italijansko gospodarstvo bo ostalo izpostavljeno nestabilnemu povpraševanju in okrevanju svojih evropskih sosed, saj je več kot 55 % njenega izvoza blaga namenjenega preostalim državam EU. Poleg tega ZDA predstavljajo Italiji največji trgovinski presežek in njen drugi največji izvozni trg (11 % njenega izvoza) po Nemčiji. Posledično ostaja italijanski predelovalni sektor (ki predstavlja skoraj 15 % BDP) močno izpostavljen ameriškim carinam po letu 2025, ki je bilo zaznamovano z učinki predčasnega izvajanja ukrepov. To velja zlasti za stroje in drugo investicijsko blago, predvsem električno blago, farmacevtske izdelke, ladjedelništvo in avtomobilski sektor, ki skupaj predstavljajo več kot polovico izvoza v ZDA. Izvoz blaga je izpostavljen tudi povečani konkurenci s strani Kitajske in izgubi konkurenčnosti zaradi krepitve evra glede na dolar.

Postopna fiskalna konsolidacija

Konsolidacija javnih financ bo potekala postopno in bi Italiji lahko omogočila izstop iz evropskega postopka v zvezi s prekomernim primanjkljajem – ki se je začel leta 2024 – že leta 2026. Kljub zaporednim znižanjem stopenj davka na dohodek fizičnih oseb bodo prihodki imeli koristi od močnega trga dela ter od povečanj davkov za finančne in zavarovalne družbe, predvidenih v proračunu za leto 2026. Fiskalna konsolidacija bo posledica tudi izteka spodbud za obnovo v okviru programa »Superbonus« (razen za območja, ki so jih prizadeli potresi). Vendar bo ta spodbuda kljub postopnemu ukinjanju v prihodnjih letih še naprej predstavljala breme za javne finance, saj je treba davčne olajšave, dodeljene od leta 2024, uveljavljati v enakih obrokih v obdobju desetih let. Kljub trendu fiskalne konsolidacije ima Italija po Grčiji drugi najvišji delež javnega dolga v razmerju do BDP v Evropi. Za razliko od Grčije, kjer dolg v glavnem pripada javnim upnikom, večino italijanskega dolga (70 %) imajo rezidenti, od tega četrtino pa ima v lasti Italijanska centralna banka.

Čeprav se je njihov položaj izboljšal, so italijanske banke še vedno močno izpostavljene domačemu državnemu dolgu, ki je aprila 2025 predstavljal skoraj 10 % njihovih sredstev (kar je manj kot na vrhuncu pandemije, ko je znašal 11 %, vendar znatno več kot povprečje evroobmočja, ki znaša 4 %). Poleg tega je bančni sistem dobro kapitaliziran (kazalnik CET1 v višini 16 %), visoko likviden (kazalnik neto stabilnega financiranja v višini 133 %) in ima trden portfelj sredstev (delež neplačljivih posojil v višini 2,2 % v tretjem četrtletju leta 2025). Vlada pa je izpostavljena zasebnemu sektorju prek pogojnih obveznosti, ki znašajo 15 % BDP, od katerih je velika večina povezana s Covidom.

Kar zadeva zunanje račune, je umiritev cen energije pomagala ponovno vzpostaviti presežek na tekočem računu Italije, ki ga je leta 2022 prekinila energetska kriza. Presežek tekočega računa bo ta pozitiven trend nadaljeval tudi v letu 2026, vendar bo ostal pod ravnmi iz obdobja pred pandemijo (povprečje v letih 2015–2019 blizu 2,5 % BDP) zaradi naraščajočega uvoza, ki ga poganjajo postopno okrevanje domačega povpraševanja, strukturno višje cene energije in vztrajno šibko zunanje povpraševanje. Čeprav Italija izkorišča prednosti močnega turističnega in prometnega sektorja (predvsem povezanega s turizmom), ki ustvarjata razmeroma stabilen presežek, bo njen saldo storitev še naprej rahlo v primanjkljaju.

Vrnitev k politični stabilnosti

Po razpadu Draghijeve začasne vlade julija 2022 je desnosredinska koalicija na predčasnih volitvah septembra 2022 dosegla prepričljivo zmago (43 % glasov, 237 od 400 sedežev v spodnjem domu). Vlado vodi Giorgia Meloni, katere stranka Fratelli d’Italia je z 26 % glasov prepričljivo zmagala. K njej sta se pridružili stranki Forza Italia (8 % glasov) in Lega (9 %), ki sta skupaj osvojili 237 od 400 sedežev. Po dolgem obdobju politične nestabilnosti, za katero so bile značilne nestabilne koalicije, je Giorgii Meloni uspelo utrditi močno podporo italijanskih konservativnih političnih sil. Priljubljenost predsednice vlade na italijanskem političnem prizorišču se je potrdila na evropskih volitvah junija 2024, kjer je njena stranka zmagala s skoraj 29 % glasov, sledila pa ji je stranka Partito Democratico (PD) z 24 %. Ker je opozicija s strani centrističnih in progresivnih strank (PD in Movimento Cinque Stelle) šibka, se pričakuje, da bo konzervativna koalicija pod vodstvom Meloni ostala na oblasti do konca mandata leta 2027. Poleg tega se pričakuje, da si bo predsednica vlade še naprej prizadevala za ustavno reformo, ki bi omogočila neposredno izvolitev vodje vlade, kljub temu da je senat predlog zakona že sprejel junija 2024. Reforma te vrste je težko izvedljiva, saj sprememba ustave zahteva dvotretjinsko večino v parlamentu ali navadno večino, ki ji sledi referendum.

Močna odvisnost od evropskih sredstev za financiranje naložb predstavlja močno spodbudo za vlado, da izpolni pogoje EU. Zato bi se morala nadaljevati prizadevanja za izboljšanje poslovnega okolja s pomočjo strukturnih reform, fiskalne konsolidacije in javnih naložb. Italija bo morala pospešiti izvajanje reform, če želi izkoristiti vsa sredstva, ki so ji bila dodeljena, pred iztekom roka za izplačila leta 2026.

Plačilo

Trgovski menici (cambiali) so na voljo v obliki menic ali zadolžnic. Cambiali morajo biti pravilno sprejete s strani plačnika in lokalno ožigosane v višini 12/1000 njihove vrednosti, pri čemer so izdane in plačljive v državi. Če so izdani v državi in plačljivi v tujini, se žigosajo v višini 9/1000, če pa so bili predhodno žigosani v tujini, se v državi žigosajo še enkrat v višini 6/1000, pri čemer je minimalna vrednost 0,50 €. V primeru neizpolnitve obveznosti predstavljajo dejanske izvršilne naloge, saj jih sodišča samodejno priznajo kot izvršilni nalog (ezecuzione forzata) proti dolžniku.

Podpisani menici so razmeroma varno plačilno sredstvo, vendar se redko uporabljajo zaradi visoke kolkovine, nekoliko daljšega roka za unovčenje ter strahu plačnika pred škodo za njegov ugled, ki jo povzroča evidentiranje in objava spornih neplačanih menic pri gospodarskih zbornicah.

Poleg datuma in kraja izdaje morajo čeki, izdani v zneskih, ki presegajo 1.000 €, in namenjeni za obtok v tujini, vsebovati navedbo »non trasferibile« (neprenosljivi), saj jih lahko unovči le upravičenec. Da bi bila uporaba čekov varnejša in učinkovitejša, bo vsak bančni ali poštni ček, izdan brez pooblastila ali z nezadostnimi sredstvi, za izdajatelja čeka pomenil upravne kazni in vpis na seznam CAI (Centrale d’Allarme Interbancaria), kar samodejno povzroči izključitev iz plačilnega sistema za najmanj šest mesecev.

Bančni potrdili (ricevuta bancaria) niso plačilno sredstvo, temveč zgolj obvestilo o bančnem sedežu, ki ga sestavijo upniki in predložijo svoji banki, da ga ta predloži banki dolžnika za namene plačila (potrdila so na voljo tudi v elektronski obliki, v tem primeru se imenujejo RI.BA elettronica).

Široko se uporabljajo bančni prenosi (90 % plačil iz Italije), zlasti prenosi prek sistema SWIFT, saj znatno skrajšajo čas obdelave. Bančni prenosi so poceni in varno plačilno sredstvo, ko pogodbeni stranki vzpostavita medsebojno zaupanje.

Izterjava dolgov

Prijateljska faza

Prijateljsko izterjavo je vedno bolje izbrati namesto pravnih ukrepov. Poštna opomina in telefonsko opominjanje sta precej učinkovita. Obiski na kraju samem, ki ponujajo priložnost za ponovno vzpostavitev dialoga med dobaviteljem in kupcem z namenom dosege poravnave, se lahko izvedejo šele po pridobitvi posebnega dovoljenja.

Pogajanja o poravnavi se osredotočajo na plačilo glavnice ter morebitnih pogodbenih zamudnih obresti, ki so lahko pisno določene in jih kupec sprejme.

Če sporazum ni dosežen, se za komercialne pogodbe uporablja šestmesečna obrestna mera, ki jo določi Ministrstvo za gospodarstvo in finance na podlagi obrestne mere za refinanciranje Evropske centralne banke, povečane za osem odstotnih točk.

Pravni postopki

Če upniki ne dosežejo sporazuma s svojimi dolžniki, je vrsta pravnega postopka odvisna od vrste dokumentov, ki utemeljujejo terjatev.

Pospešeni postopki

Na podlagi cambiali (menic, zadolžnic) ali čekov lahko upniki neposredno začnejo prisilno izvršbo, ki se začne z zahtevo za plačilo (atto di precetto), ki jo vroči sodni izvršitelj, kar je predpogoj za rubež dolžnikovega premičnega in nepremičnega premoženja (razen če pride do dejanskega plačila v predpisanem roku). Izkupiček iz dražbe se uporabi za poravnavo neporavnanih terjatev.

Upniki lahko pridobijo plačilni nalog (decreto ingiuntivo), če poleg kopij računov predložijo pisni dokaz o obstoju terjatve na kakršen koli način ali notarsko overjeno izjavo o stanju računa. Toženi stranki je odmerjen štiridesetdnevni rok za vložitev ugovora.

Za nezapletene spore, ki jih je mogoče rešiti zgolj s predložitvijo dokazov, se uporablja redni skrajšani postopek (procedimento sommario di cognizione), uveden leta 2009. Sodišče, ki zaseda v sestavi enega samega sodnika, določi obravnavo, na kateri se stranke pojavijo, in izda začasno izvršljivo odločbo, če prizna utemeljenost terjatve; dolžnik pa ima 30 dni časa za vložitev pritožbe.

Redni postopek

Upnik mora pri sodišču vložiti tožbo (citazione) in vročiti poziv dolžniku, ki v devetdesetih dneh prek predhodnega zaslišanja vloži odgovor na tožbo (comparsa di costituzione e risposta). Stranke nato sodišču predložijo pisna stališča in dokaze. Če dolžnik ne vloži odgovora na tožbo, je upnik upravičen zahtevati zamudno sodbo. Sodišče običajno odloča v obliki deklaratornih sodb, konstitutivnih sodb, izpolnitve obveznosti in odškodnine, vendar ne more dodeliti odškodnine, ki je stranke niso zahtevale.

Nesporne terjatve se običajno rešijo v štirih mesecih, vendar je rok za pridobitev izvršljive sodne odločbe odvisen od sodišča. Na splošno sporni pravni postopki trajajo v povprečju do treh let.

Sedanji civilnoprocesni zakonik naj bi pospešil potek postopkov z zmanjšanjem postopkovnih rokov, uvedbo strogih rokov za stranke pri predložitvi dokazov in utemeljitvi svojih stališč ter uvedbo pisnih izjav poleg ustnih izjav.

0

Izvršba sodne odločbe

Sodba postane izvršljiva, ko so izčrpane vse pritožbene poti. Če dolžnik ne izpolni sodbe, lahko sodišče odredi prisilne ukrepe, kot sta rubež dolžnikovega premoženja ali odredba o izterjavi dolga od tretje osebe (odredba o rubežu pri tretji osebi) – čeprav je izterjava dolga prek slednje možnosti običajno stroškovno učinkovitejša.

Za tuje sodbe, izdane v državi članici EU, veljajo posebni postopki, kot sta plačilni nalog EU ali evropski izvršilni nalog. Sodba iz države, ki ni članica EU, mora biti priznana in izvršena na podlagi vzajemnosti, kar pomeni, da mora biti država izdajateljica podpisnica dvostranskega ali večstranskega sporazuma z Italijo.

Stečajni postopki

IZVENSODNI POSTOPKI

Pravna reforma iz leta 2012 dolžniku omogoča, da vloži vlogo za predhodni dogovor o poravnavi. Pogajanja o sporazumu se začnejo 60 do 120 dni pred začetkom sodnega postopka za prestrukturiranje dolga. Dolžnik ohrani nadzor nad premoženjem in dejavnostmi družbe. Nov vnaprej dogovorjen načrt poravnave se lahko sprejme z odobritvijo upnikov, ki predstavljajo 60 % dolgov dolžniškega podjetja.

POSTOPKI PRESTRUKTURIRANJA

Ta poravnava je sodni postopek, ki podjetju v finančnih težavah omogoča, da predlaga načrt prestrukturiranja dolga. Dolžnik pri sodišču vloži predlog za poplačilo celotnega neporavnanega zneska zavarovanim upnikom. Če sodišče predlog sprejme, se imenuje upravitelj, če pa večina nezavarovanih upnikov predlog sprejme, sodišče postopek uradno potrdi.

Alternativno je cilj sporazuma o prestrukturiranju dolga (accordi di ristrutturazione del debito) prestrukturiranje dolga, da se dolžniško podjetje reši pred stečajnim postopkom. Dolžnik mora predložiti poročilo o svoji zmožnosti, da v celoti poplača preostale upnike, ki lahko sicer sporazum izpodbijajo pred stečajnim sodiščem in zahtevajo preverjanje, da bodo njihove terjatve poplačane kot običajno.

LIKVIDACIJA

Namen tega postopka je izplačilo upnikov z unovčenjem premoženja dolžnika in razdelitvijo iztržka mednje. Stanje plačilne nesposobnosti upravičuje sodno razglasitev stečaja, tudi če plačilna nesposobnost ni posledica krivdnega ravnanja dolžnika. Sodišče preuči dokaze o terjatvah upnikov in imenuje stečajnega upravitelja, ki prevzame nadzor nad družbo in njenim premoženjem. Ta stečajni upravitelj mora likvidirati vse premoženje družbe in iztržek razdeliti med upnike, da se postopek uradno zaključi.

Zadnja posodobitev: februar 2026