Kamerun

Rast, ki jo podpirajo ambiciozni infrastrukturni projekti

Gospodarstvo naj bi se v letih 2025 in 2026 nekoliko pospešilo. Rudarstvo bo imelo ključno vlogo, saj je do leta 2027 načrtovanih 15 novih projektov. Natančneje, rudarjenje železove rude se je na lokaciji Grand Zambi v Bipindiju začelo v začetku leta 2025, prvi izvoz pa se pričakuje v drugi polovici leta. Rudarjenje boksita v Minim Martapu naj bi se začelo leta 2026. Te projekte, ki jih vodita kamerunski oziroma avstralski vlagatelj, dopolnjuje gradnja prometne infrastrukture, zlasti železniške in cestne. Vendar bi lahko negotovost, ki izhaja iz trgovinskih napetosti, negativno vplivala na te projekte. Proizvodnja utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) naj bi samo v letu 2025 zrasla za 23 %, zahvaljujoč povečanemu izkoriščanju na ploščadi Sanaga 2 in širitvi plavajoče naprave za utekočinjanje Hilli Episeyo. Nasprotno pa naj bi se proizvodnja nafte zmanjšala zaradi staranja naftnih polj in negotovih razmer v angleško govorečih regijah, kar zavira razvoj novih naftnih polj. K rasti bo prispevalo tudi kmetijstvo, saj naj bi se proizvodnja kakava, kave in bombaža od leta 2025 naprej povečala, kar je v skladu z gradnjo predelovalnih obratov. Te razvojne težnje spodbujajo oblasti, zlasti z dokončanjem druge faze globokomorskega pristanišča Kribi in priključitvijo hidroelektrarne Nachtigal v začetku leta 2025. Ti dosežki so del Nacionalne razvojne strategije 2020–2030 (SND-30), katere cilj je industrializacija gospodarstva z nadomestitvijo uvoza in ustvarjanjem velikih industrijskih parkov. Poleg tega so bili sprejeti fiskalni ukrepi za izboljšanje poslovnega okolja, vključno z znižanjem davkov za mala in srednja podjetja ter velika podjetja, pa tudi s spodbudami za zaposlovanje mladih. Javna poraba, zlasti v obdobju pred predsedniškimi volitvami oktobra 2025, bo začasno spodbudila rast, čeprav se po volitvah pričakuje upočasnitev javne porabe. Povečanje ameriških carinskih dajatev na kamerunske izdelke – aprila 2025 je bila napovedana 11-odstotna carina – bo imelo omejen neposreden vpliv, saj je izvoz v ZDA leta 2024 predstavljal le 3,6 % celotnega izvoza. Poleg tega Kamerun izvaža predvsem blago, ki je oproščeno carin (surova nafta, les, zlato). Posredni vpliv trgovinske vojne pa bi lahko bil večji, zlasti zaradi upadajočega svetovnega povpraševanja po surovinah.

Opaziti je bilo zmanjšanje inflacije zaradi krepitve CFA franka glede na dolar ter padajočih cen hrane in energije. Poleg tega bi trgovinska vojna lahko privedla do svetovnega presežka ponudbe, domači trg pa bi lahko preplavili poceni uvozi, zlasti iz Azije. V letih 2025 in 2026 naj bi se inflacija postopoma približevala ciljni stopnji Srednjeafriške gospodarske in monetarne skupnosti (CEMAC) v višini 3 %. Upočasnitev inflacije, ki je bila opazna po vsej regiji, ter želja po podpiranju rasti in likvidnostnih razmer so spodbudile Banko srednjeafriških držav (BEAC), da je v prvem četrtletju leta 2025 znižala svojo ključno obrestno mero na 4,5 %. Konec leta 2025 se pričakuje nadaljnje znižanje. Ukrepi monetarne sprostitve bodo spodbudili zasebno potrošnjo in naložbe.

Konsolidacija proračuna pod okriljem MDS

S podporo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je vlada nadaljevala svojo politiko fiskalne konsolidacije. Prizadevanja potekajo na več frontah, dogovorjenih v zameno za financiranje v višini 835 milijonov USD v obdobju štirih let, odobreno leta 2021, in združujejo tako optimizacijo tekočih javnih izdatkov kot tudi povečanje javnih prihodkov (ki so še vedno premajhni) za zmanjšanje razmerja med dolgom in BDP, kar naj bi se še naprej izplačalo tudi po koncu programa julija 2025. Na strani prihodkov to vključuje povečanje prihodkov, ki niso povezani z nafto, s širitvijo davčne osnove, zmanjšanjem izjem, izboljšanjem davčne in carinske uprave ter uvedbo novih davkov (zlasti na denarna nakazila in nove posebne tarife za mednarodne lete zunaj CEMAC). Prihodki od nafte pa se bodo zaradi nižjih cen nafte in manjše proizvodnje še naprej zmanjševali. Zakon o proračunu za leto 2025 je za boj proti davčnim goljufijam podaljšal tudi program prostovoljnega razkritja do konca leta 2026. Kar zadeva odhodke, bo fiskalna konsolidacija vključevala nadzor nad tekočimi odhodki, zlasti z umirjanjem rasti plač v javnem sektorju in zaposlovanja ter zmanjšanjem subvencij javnim podjetjem. Poleg tega vlada načrtuje postopno ukinitev subvencij za naftne derivate, vendar jih namerava ohraniti vsaj do volitev. Njihovi stroški pa naj bi ostali zmerni zaradi nižjih cen. Hkrati se pričakuje povečanje socialnih izdatkov, saj želi vlada v obdobju 2025–2027 povečati število ranljivih gospodinjstev, ki prejemajo socialne transferje, s 180 000 na 210 000. Povečali se bodo tudi izdatki za blago in storitve, ki vključujejo tudi izdatke za volitve. Kljub temu bo primanjkljaj ostal nizek, medtem ko Mednarodni denarni sklad (IMF) javni dolg ocenjuje kot vzdržen.

Kar zadeva zunanje račune, se pričakuje, da se bo primanjkljaj tekočega računa, ki je strukturno negativen, v letih 2025 in 2026 povečal. Zmanjšanje proizvodnje nafte in padec cen bosta negativno vplivala na izvozne prihodke. Povišanja cen kakava ter rast proizvodnje železa in utekočinjenega zemeljskega plina tega ne bosta mogla nadomestiti. Poleg tega bodo prizadevanja za agroindustrializacijo v sektorjih kave in kakava le težko prinesla pričakovane rezultate, saj bo proizvodnja ostala precej pod vladnimi cilji. Poleg tega bo povpraševanje po uvoženem blagu in storitvah ostalo visoko, kar je v skladu z razvojem rudarskega sektorja in javne infrastrukture. Primanjkljaj se bo financiral predvsem s tujimi neposrednimi naložbami, povezanimi predvsem z rudarstvom. Devizne rezerve bodo ostale zadovoljive (približno štiri mesece uvoza).

Nasledstvo predsednika odloženo zaradi volitev

S političnega vidika se 92-letni Paul Biya, ki je predsednik Kameruna od leta 1982, na volitvah 12. oktobra 2025 poteguje za osmi mandat pod zastavo Kamerunskega ljudskega demokratičnega gibanja (CPDM). To le podaljšuje vprašanja glede njegovega nasledstva, ki ostaja nerešeno in predstavlja glavni vir političnega tveganja. Njegova ponovna izvolitev je popolnoma gotova, saj ni močne opozicije, vendar njegova starost in šibko zdravje nakazujeta, da ne bi bil sposoben zaključiti še enega sedemletnega mandata. Brez jasnega načrta nasledstva to tvega oslabitev njegove stranke RDPC in sprožitev boja za oblast. Vojska bi nato lahko izkoristila nastalo nestabilnost za izvedbo državnega udara. Opozicija, ki je bila dejansko utišana, se v času Biyaove vladavine komajda ohranja pri življenju, zlasti ker so poslanci stranke RDPC soglašali, da naslednji krog parlamentarnih volitev (ki se tradicionalno bojkotirajo) odložijo za eno leto, da bi tako omejili konkurenco proti Biya na predsedniških volitvah. Te volitve so bile načrtovane za marec 2025.

Poleg tega se oblasti trudijo obvladati separatistične upore v angleško govorečih regijah na jugozahodu in severozahodu države ter teroristične napade skupine Boko Haram in Islamske države v regiji Daljni sever, ki meji na Čad, Nigerijo in Srednjeafriško republiko.

Na mednarodni ravni Kamerun še naprej ohranja močne odnose s Francijo, svojim dolgoletnim političnim in gospodarskim partnerjem. Kitajska bo ostala pomemben gospodarski partner zaradi vse večje prisotnosti kitajskih podjetij med drugim v gradbeništvu, rudarstvu železa in kmetijstvu ter zaradi posojil, ki jih za infrastrukturne projekte zagotavlja kitajska vlada. Poleg tega je Kitajska junija 2025 napovedala popolno odpravo carin na izvoz iz 53 afriških držav. Na področju varnosti Yaoundé ohranja vezi z Rusijo, leta 2022 pa je obnovil vojaško sodelovanje za nadaljnjih pet let. ZDA trenutno zavračajo ponovno vključitev Kameruna v Zakon o priložnostih za rast v Afriki (AGOA), iz katerega je bil izključen leta 2019 zaradi kršitve pravic angleško govoreče manjšine. To bi Kamerunu omogočilo, da bi imel koristi od preferencialnega dostopa do ameriškega trga. Vendar bo odločitev o izključitvi Kameruna iz programa ponovno preučena septembra 2025, če bo program podaljšan.

Zadnja posodobitev: julij 2025